"Invalidi v dejanskem življenju nimamo enakopravnega položaja in enakih možnosti uživanja pravic na vseh področjih življenja, kot jih imajo drugi prebivalci," meni predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman. S tem se strinjajo tudi pri Varuhu človekovih pravic, kjer so poudarili, da v Sloveniji še vedno ni urejene infrastrukture, ki bi invalidom olajšala življenje, prav tako ni dostopnih terapij, niti različnih specialistov za točno določene invalidnosti. V NSIOS-u ugotavljajo, da je v Sloveniji in v drugih državah EU položaj invalidov sicer bistveno boljši, kot je v revnejših predelih sveta. Diskriminacija je po njihovem mnenju posledica predsodkov, neznanja, pa tudi ekonomskih razlogov, saj je zagotavljanje enakopravnega položaja lahko povezano tudi z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev za izvedbo prilagoditev okolja, storitev, informacij, ali izvedbo drugih ukrepov. "Premalo se tudi zavedamo, da ima izključevanje posameznikov ali ranljivih skupin negativne posledice ne le zanje, ampak za celotno družbo," je poudarila Tomanova.
Razhajanje med zakoni in prakso
Na vprašanje, kako doseči, da bi bile človekove pravice invalidom priznane v enaki meri kot vsem drugim, Mateja Toman odgovarja: "Najpreprostejši odgovor bi bil, da bodo invalidi uživali enake pravice, ko bo država dosledno uresničila vse, kar na papirju že zdaj določajo Ustava RS, nacionalna zakonodaja in mednarodni predpisi, ki zavezujejo Slovenijo. Vendar je dosledno upoštevanje vseh zavez v praksi kompleksno vprašanje. Za zagotavljanje enakih pravic ni dovolj, da jih dosledno upoštevajo le državne ustanove, ampak tudi druge, zasebne in javne institucije, pa tudi vsi prebivalci." A žal smo še daleč, saj nedavna raziskava o dostopnosti centrov za socialno delo senzorno in gibalno oviranim, ki so jo opravili pri Varuhu človekovih pravic, kaže na to, da invalidom ni dostopnih kar četrtina Centrov za socialno delo – državnih institucij, kjer invalidi uveljavljajo svoje pravice. "Nedopustno je, da se desetletje po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) ti še vedno pogosto znajdejo pred številnimi ovirami v javnih ustanovah. Stanje je tako skrb vzbujajoče, da smo želeli z njim seznaniti tudi najvišje zakonodajno telo, od katerega pričakujemo, da bo sprejelo določene ukrepe, ki jih mora izvršilna oblast upoštevati. Država je namreč tista, ki mora zgotoviti vključenost vseh ljudi," so zapisali pri Varuhu.
Ključna sta ozaveščenost in znanje
Ključ do bolj enakopravnega položaja je po besedah Mateje Toman ozaveščenost vseh ljudi o tem, kaj je diskriminacija in kako jo preprečiti. "Kadar so za to, da bi bil vsem zagotovljen enakopraven položaj, potrebni dodatni ukrepi (npr. prilagoditve grajenega okolja, storitev, komunikacije ali informacij), pa je nujno znanje, kako izvesti ustrezne ukrepe ali rešitve." Ob tem je poudarila, da ne gre zanemariti niti finančnega vidika, ki ima pomembno vlogo pri (ne)uresničevanju pravic, čeprav temeljne človekove pravice v resnici nikoli ne bi smele biti predmet razprave o ceni njihovega uresničevanja.
Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je varuh spomnil tudi na to, da so tudi med invalidi osebe, ki jim je odvzeta prostost. Te so lahko še bolj izpostavljene zlorabi in slabemu ravnanju. Da bi bilo takšnih zlorab čim manj, pri Varuhi deluje Državni preventivni mehanizem. A Varuh opozarja, da je zaradi prezasedenosti varovanih oddelkov zmanjšana kakovost bivanja vseh stanovalcev teh oddelkov, predstavlja pa tudi močno povečano obremenitev zaposlenih.
Od besed moramo preiti k dejanjem
Pri Varuhu so še poudarili, da je ena izmed pravic invalidov, da živijo neodvisno in so vključeni v skupnost. "Skrajni čas je, da pristojni čim prej v dialogu z zainteresirano civilno družbo pripravijo celovito strategijo deinsitutcionalizacije, ki bo upoštevala mednarodne standarde spoštovanja pravic invalidov," so zapisali pri Varuhu in dodali: "Če želimo, da bi se pravice invalidov v celoti spoštovale, jih moramo začeti vsaj uresničevati. Nameniti jim moramo več pozornosti in ne smemo ostati zgolj pri besedah. Vodila, kot so konvencija o pravicah invalidov in nekateri zakoni, imamo. Uresničevanje pa šepa, saj odrinjeni na rob družbe ostajajo nevidni in ne predstavljajo glasnih množic. Zato jim glas pri njihovih prizadevanjih poleg zagnanih posameznikov in tudi medijev, kot je Dostopno.si, okrepi tudi institucija Varuha."