Na fotografiji je stavba Centra Janeza Levca v Jaršah v Ljubljani. Na stavbi so slovenska, evropska in zastava občine Ljubljana. Foto: BoBo
Na fotografiji je stavba Centra Janeza Levca v Jaršah v Ljubljani. Na stavbi so slovenska, evropska in zastava občine Ljubljana. Foto: BoBo

Medina Salašević je mama 9-letnega Medina, ki se zaradi zmerne duševne motnje šola v Centru Janeza Levca (CJL) v Ljubljani. Salaševićeva je samohranilka in ima še leto mlajšega sina Dina, ki obiskuje redno osnovno šolo. "Za oba moram sama poskrbeti sama, nikogar nimam," nam je zaupala. Vsa leta poprej je Medina zjutraj pobral taksi, ga odpeljal v šolo in po pouku pripeljal domov. Letos pa se na javni razpis za prevoz otrok s posebnimi potrebami v CJL ni prijavil noben prevoznik, so nam pojasnili z Mestne občine Ljubljana (MOL). "Javno naročilo za prevoz učencev s taksiji se je izteklo konec šolskega leta 2022/23, na javni razpis MOL-a za izvajanje posebnih linijskih prevozov učencev s posebnimi potrebami za obdobje nadaljnjih treh let, ki je bil objavljen 12. 6. 2023, pa se ni prijavil noben ponudnik. Prevoze učencev je izvajalo podjetje Taxi Rondo," so zapisali na MOL-u in pojasnili, da je bila določitev cene za prevoženi kilometer prepuščena potencialnim prevoznikom.

Na fotografiji sta devetletni Medin in Medina Salašavić. Foto: Osebni arhiv Medine Salašević
Na fotografiji sta devetletni Medin in Medina Salašavić. Foto: Osebni arhiv Medine Salašević

Lani je taksi prevoz uporabljalo okoli 120 učencev CJL

Direktor podjetja Taxi Rondo Milenko Miladić, ki je otroke s posebnimi potrebami prevažal v šolo in domov zadnjih deset let, nam je razložil, da se na razpis ni prijavil, ker se bo kmalu upokojil. "Z MOL-om in starši smo odlično sodelovali, moja odločitev je popolnoma osebne narave," nam je zagotovil Miladić. Na vprašanje, zakaj se po njegovem mnenju ni prijavil kakšen drug taksi prevoznik, je odvrnil, da je za takšne prevoze treba imeti registrirano dejavnost prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu, ki za klasične taksi prevoze ni potrebna. Sicer pa so se razpisni pogoji letos nekoliko spremenili. "Vključili smo najnovejše zahteve, ki so zajete z zeleno javno uredbo (delež 'čistih lahkih vozil' je znašal štiri čista vozila, s katerimi se opravi osem prevozov v eno smer dnevno). Poleg tega smo vključili zahtevo, da mora ponudnik razpolagati z zadostnim številom otroških varnostnih sedežev 'jahačev', in sicer okoli 40," so pojasnili na MOL-u. Po njihovih podatkih je lani organiziran taksi prevoz do CJL-ja uporabljalo okoli 120 učencev. "Preostali učenci so imeli urbane ali pa so jih vozili starši; 137 učencev so vozili starši in smo jim priznali kilometrino, 139 učencev pa se je vozilo z rednimi linijami LPP-ja, nekateri so imeli tudi spremljevalce, ki smo jim prav tako dodelili urbano," so zapisali na MOL-u.

"Občina povrne le polovico stroškov prevoza"

Ravnatelj Centra Janeza Levca Matej Rovšek je pojasnil, da MOL še vedno izvaja zakonsko obveznost zagotavljanja brezplačnega prevoza. "Starši bodo imeli povrnjeno kilometrino, ne glede na oddaljenost prebivališča do šole ali plačano urbano, tudi s spremljevalcem, če je taka potreba. To seveda pomeni večji angažma staršev pri prevozu otroka v šolo, hkrati pa se s tem odpirajo priložnosti, da šole skupaj s starši naučijo otroka samostojne rabe javnega prevoza, kar se zagotovo obrestuje v nadaljnjem življenju," je prepričan Rovšek. Medina Salašević se ne strinja: "To je zdaj ogromen šok, stiska, tudi otrok me sprašuje, zakaj ni več taksija. Prej je bil kolikor toliko priskrbljen, počutil se je varnega. Zdaj ga moram voziti sama in tega ne zmorem izpeljati ne finančno ne časovno." Salaševićeva je poudarila, da je več staršev, ki so v podobni stiski. "To ni nekaj začasnega. Jaz ga bom morala voziti, dokler se bo šolal. Tudi ko bo odrasel, ne bom mogla reči: 'Izvoli urbano in pojdi, sin.' To ne gre, ker ima takšno motnjo." Ob tem je izračunala tudi znesek stroškov za prevoz: "Vsak dan prevozim 30 kilometrov; če bi ga vozila celo šolsko leto, bi za gorivo porabila najmanj 800 evrov, občina pa mi bo povrnila le polovico." A ne gre le za finančni vidik, je pojasnila in vprašala: "Kaj pa, če se, bog ne daj, meni kaj zgodi, si zlomim nogo, zbolim, kdo bo mojega otroka pripeljal v šolo? To je otrok s posebnimi potrebami, to ni otrok, ki bo nekoč samostojen."

Rovšek: Starši naj me o stiskah osebno obvestijo

Rovšek nam je zagotovil, da z vsakim staršem posebej iščejo rešitve. "In za večino učencev smo jih skupaj s starši že našli. Nekateri se celo združujejo in sami organizirajo prevoz." Tudi župan MOL-a Zoran Janković je na tiskovni konferenci 5. septembra zagotovil, da bodo primere otrok, ki ne morejo uporabljati javnega prevoza, reševali posamezno. Rovšek je pojasnil, da trenutno zbirajo vse podatke o družinah, ki jim ponujene rešitve ne ustrezajo, in bodo prihodnji torek na sestanku z MOL-om iskali ustrezne alternative. Vse starše v stiski zato poziva, naj mu osebno pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem naj navedejo težave, s katerimi se spoprijemajo. Salaševićeva ob tem opozarja: "Ponudili so nam tudi jutranje varstvo ob šesti uri zjutraj. A to ni rešitev, saj otrok s posebnimi potrebami ne more biti v šoli od šestih zjutraj do pol petih popoldne, ti otroci ne morejo biti tako dolgo v šoli." Kot je še povedala, bi bila zanjo najboljša rešitev, da se najde nekdo, ki bi njenega otroka lahko peljal v šolo in iz nje.