Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnike, namenjena zgolj nekaj sekundam zabave, lahko posameznike zaznamuje za vse življenje. Poleg tega tudi moti živali in onesnažuje okolje, zato že na začetku vsakega decembra, še pred božično-novoletnimi prazniki, policija uporabnike pirotehnike poziva k pravilni, odgovorni in uvidevni uporabi. "S tem želimo zmanjšati tako število telesnih poškodb kot različnih kršitev," je zapisano na njihovi spletni strani. Z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so nam poslali statistiko števila poškodb, ki so jih v Urgentnem kirurškem bloku obravnavali zaradi poškodbe s pirotehničnimi sredstvi. Leta 2015 je bilo takšnih pacientov 13, leto zatem 17, leto pozneje 12. Pred petimi leti je po pomoč prišlo 16 oseb, v zadnjih štirih letih pa so obravnavali 10 ali manj poškodovanih na leto, najmanj lani, ko so po pomoč prišle štiri osebe. Letos so do 13. decembra obravnavali tri poškodbe s pirotehničnimi sredstvi. Med pacienti so precejšnje razlike v letih. Leta 2021 je najmlajši štel 11 let, najstarejši pa 62; lani je imel najmlajši 14 let, najstarejši 29, letos je bil najmlajši star 12, najstarejši pa 31 let. Med obravnavanimi poškodbami so rane, opekline, zlomi in odstranjevanje tujkov, pa tudi amputacije prstov in trajne poškodbe vida in sluha. Ob tem zdravniki opozarjajo, da že majhne poškodbe lahko za vedno spremenijo življenje.
"Bodi zvezda, ne meči petard"
Na policiji ugotavljajo, da do poškodb najpogosteje pride zaradi eksperimentiranja s pirotehničnimi snovmi, neodgovornosti posameznika in neupoštevanja navodil proizvajalca, ko denimo skušajo ponovno prižgati pirotehniko, ki sprva ni eksplodirala. Zato že od leta 2002 v okviru projekta "Bodi zvezda, ne meči petard" ozavešča občane, predvsem pa mlade o nevarnostih, ki izhajajo iz neupoštevanja navodil proizvajalca, lastne izdelave in uporabe prepovedanih pirotehničnih izdelkov. "Pri tem sodelujemo z mediji, osnovnimi šolami, zdravniki, gasilci in tudi z nevladnimi organizacijami (društvi za zaščito živali)," so sporočili.
V sodelovanju z drugimi inšpekcijskimi službami izvajajo tudi nadzore nad preprodajo teh izdelkov. V zadnjih petih letih (do 13. 12. 2023) je policija skupno zasegla 47.531 kosov pirotehničnih sredstev. Največ leta 2019 (16.309), najmanj leta 2020. Letos so do 13. decembra zasegli 3020 kosov nedovoljene pirotehnike.
Kaj je dovoljeno in kaj ne?
Po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih lahko kupujejo pirotehnične izdelke kategorije F1 osebe, ki so starejše od 14 let, kategorijo F2 osebe, starejše od 16 let, kategorijo F3 pa lahko kupujejo le polnoletne osebe. Mlajši od 14 oz. 16 let lahko ognjemetne izdelke uporabljajo samo pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Na splošno velja, da se lahko pirotehnični izdelki uporabljajo vse leto. Za kategorijo F1, za katero je glavna značilnost pok (pok vrvica, pasje bombice, pokajoče kroglice) pa velja, da je njihova prodaja fizičnim osebam dovoljena od 19. 12. do 31. 12., njihova uporaba pa je dovoljena med 26. decembrom in 1. januarjem. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije F1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (gre za petarde različnih oblik in moči), je prepovedana. Čeprav je že od leta 2008 v veljavi zakon, ki prepoveduje prodajo, posest in uporabo vseh tovrstnih izdelkov, jih nekateri mladi kupujejo. "Mladi najpogosteje prepovedane ognjemetne izdelke dobijo od preprodajalcev, naročajo pa jih tudi na svetovnem spletu. Vse države žal nimajo tako urejene zakonodaje, kot je to pri nas," so pojasnili s policije.
Globa za kršitev določb Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih znaša od 400 do 1200 evrov, izdelek pa pri tem zasežejo. Stranska sankcija se izreče tudi, če izdelki niso storilčeva last.