Boštjan Dragan in Vinko Trinkahus sta popolnoma gluha in slepa. Oba sta poudarila, da je življenje v tišini in temi praktično nemogoče brez pomoči spremljevalca, osebnega asistenta in tolmača za jezik gluhoslepih, ki poteka prek dotika. "Želim, da me ljudje razumejo in tudi jaz jih želim razumeti," je povedal Dragan. "Zato, da gulhoslepi ne bi bili izolirani in deležni številnih diskriminacij, krivic, nasilja in manipulacij, prosim državo, da podpre Zakon o ureditvi pravic in statusa gluhoslepih oseb," pa je dejal Trinkahaus in izpostavil, da je Združenje Dlan edina organizacija, ki skrbi za gluhoslepe osebe v Sloveniji.
Posebna gostja na konferenci je bila predsednica Svetovne zveze gluhoslepih (World federation of the deafblind – WFDB) dr. Sanja Tarczay, ki je povedala, da je WFDB usmerjena v lajšanje težav gluhoslepih oseb po celem svetu in se zavzema, da se jim omogoči podpora v obliki tolmačev za jezik gluhoslepih. »Naš prvi moto je: nič o gluhoslepih brez gluhoslepih, drugi pa: nihče ne sme ostati pozabljen,« je poudarila Tarczay. V Svetovno zvezo gluhoslepih je vključeno 72 držav, Slovenija se je pridružila leta 2009, 8 let po ustanovitvi WFDB. »To pomeni, da je delo Združenja DLAN prepoznano na svetovni ravni. Slovenija je del svetovnega gibanja gluhoslepih in ponosna sem, da je edina država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v Ustavo. Srčno upam, da ta vpis ne bo ostal le mrtva črka na papirju,« je dejala in izpostavila, da verjame, da bo Slovenija področje pravic gluhoslepih oseb uredila z zakonom. V znak podpore je generalni sekretarki Združenja DLAN dr. Simoni Gerenčer izročila javno pismo Svetovne zveze gluhoslepih.
Predlagani Zakon o ureditvi pravic in statusa gluhoslepih oseb podpirajo tudi v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), krovni invalidski organizaciji pri nas. "V resnici je vpis jezika gluhoslepih v Ustavo šele začetek , saj ne pomeni neposredne uporabe jezika gluhoslepih v praksi. Pravice pa morajo biti udejanjene v praksi, zato Združenju DLAN stojimo ob strani in jih pri njihovih prizadevanjih v polnosti podpiramo", je dejala predsednica NSIOS Mateja Toman.
Predlagani zakon je v obliki sklepa Državni svet 16. novembra poslal Vladi RS in ji naložil, da v 30 dneh sproži zakonodajni postopek. V ta namen so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozvali ministrstvo za zdravje, ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za kulturo, da določijo člane, ki bodo sodelovali v medresorski skupini za to področje. "Skupina bo oblikovana v drugem tednu in potem začnemo z delom," je pojasnila Tanja Dular z ministrstva za delo. Da si gluhoslepe osebe zaslužijo pomoč državnih institucij je poudarila državna sekretarka z ministrstva za zdravje Azra Herceg in zagotovila: "Pridružujemo se vašemu boju, da se gluhoslepota prizna kot samostojna invalidnost in vas podpiramo." Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar pa je poudaril, ni dovolj vpis jezika gluhoslepih vpisan v Ustavo, temveč se mora njegova uporaba udejanjiti v praksi. "Na ministrstvu bomo potrebovali pomoč gluhoslepih oseb, da bomo lahko pomagali pri razvoju kretenj. Še naprej bomo podpirali institucije pri programih, ki pomagajo pri razumevanju gluhoslepih oseb," je še zatrdil.