Ali imate podatek o tem, koliko ljudi ima tinitus pri nas, kako razširjen je v svetu?
Tinitus v najožjem pomenu je zaznava zvoka, ki ga ni ne v okolici osebe, ki ga zaznava, prav tako ne nastaja v telesu osebe, ki ga sliši. Tinitus je zaznava zvoka, ki nima pomena, vsebine, po čemer se tudi razlikuje od slušnih halucinacij.
Težave s simptomom tinitusa, le-ta namreč ni bolezen, naj bi imela na primer približno četrtina prebivalcev Združenih držav Amerike. Točnih epidemioloških podatkov o pojavnosti tinitusa ni. Navaja se celo podatke, da občasno zvonjenje, piskanje, brnenje v ušesih in glavi zaznava skoraj polovica prebivalstva. Ta delež se bistveno poveča pri osebah, ki imajo sočasno izgubo sluha. Še bolj razpršeni so podatki o tinitusu v otroški dobi. Znano pa je, da imajo tudi otroci tinitus in da zanje večinoma ni moteč.
Kaj povzroča tinitus? Je lahko nevaren za zdravje, v katerih primerih?
Tinitus je zaznava, zavedanje zvoka, ki ga dejansko ne moremo izmeriti, torej realno zvok ne obstaja. Zmotno je mnenje, da tinitus vedno izvira v ušesih. Slednje delno velja le pri osebah, ki imajo okvare sluha, predvsem zaradi slabšega delovanja notranjega ušesa, torej polžka. Rezultati zadnjih raziskav kažejo na to, da tinitus nastane v centralnem živčevju, predvsem v predelu možganov, ki skrbijo za čustvovanje.
Nevaren je, kadar nastopi zaradi hudo povišanega ali znižanega krvnega tlaka ali zaradi zelo zožene žile v vratu ali glavi, povečanega števila žil v ščitnici, zaradi nesorazmerja elektrolitov v krvi ter nizke ravni glukoze v krvi ali zaradi pomanjkanja kisika v krvi. Tinitus je nevaren tudi, kadar se pojavi z anksiozno – depresivnimi motnjami. Tinitus ob sočasni nenadni izgubi sluha s hudo omotico, lahko tudi vrtoglavico, glavobolom je lahko znak za nevarno nevrološko stanje
Kako se odzvati, ko nam začne piskati v ušesih – je to stanje zaradi katerega moramo obiskati zdravnika? Je ozdravljivo?
Enostranski moteč, vztrajajoč in omejujoč tinitus je stanje, za katerega je priporočljivo, da ga obravnava izbrani zdravnik in kasneje tudi otorinolaringolog. Ob obojestranskem šumenju ali šumenju in piskanju, predvsem v glavi, je potrebno izmeriti nivoje krvnega tlaka, sladkorja, stanje elektrolitov in kasneje še preveriti stanje sluha. Za izključitev sekundarnega tinitusa, torej tinitusa, ki nastane zaradi določenih bolezenskih stanj v telesu, svetujemo, da se opravi še ultrazvočni pregled vratnega ožilja, ščitnice in v posamičnih primerih še kontrastno slikanje žilja glave. Tudi težave s čeljustnim sklepom lahko povzročijo »pokajoč« tinitus.
Sluh je zelo pomembno čutilo, tega se žal veliko bolj zavedajo tisti, ki ga izgubljajo ali izgubijo, saj lahko vodi v socialno izolacijo. Kaj lahko storimo, da bi zaščitili svoj sluh oz. da bi ga čim dlje ohranili? Katere dejavnosti so za naš slušni organ najmanj primerne in jih odsvetujete?
Res je, primeren sluh nam zagotavlja slušno – govorno komunikacijo z drugimi ljudmi, izražanje naših mnenj, stališč, želja in spoznavanje drugih. Skratka, s primernim sluhom gradimo medčloveške odnose in posledično svojo osebnost.
Seveda »pretirana uporaba in zloraba« ušes, kot je delo v hrupu, izpostavljenost pokom ter preglasno poslušanje glasbe lahko vodi v poškodbo notranjega ušesa in njegovo izčrpavanje. Prav tako bolezni, vnetja, degenerativna obolenja, ki prizadenejo žilne in živčne strukture, kvarijo sluh. Prav tako škodljive razvade, kot so kajenje, prekomerna telesna teža ter prekomerno pitje alkohola uničujejo naš sluh, saj škodujejo vsem delom slušne poti, vključno z možgansko skorjo.
Kako pa je pri nas urejena zaščita sluha delavcev, ki so veliko izpostavljeni hrupu? So ti delavci tisti, ki najbolj tvegajo okvaro sluha?
Po trenutni zakonodaji so vsa delovišča, kjer raven hrupa presega kritično mejo hrupa, prepoznana, delavci morajo nositi redno zaščito pred hrupom in opravljati redne zdravniške preglede, vključno s testi sluha.
Kaj pa bi svetovali mladim, ki zelo radi obiskujejo glasne koncerte in zabave z glasno glasbo? Je tudi obisk takšnih dogodkov lahko nevaren za poslabšanje sluha?
Tako kot obiskovanje veselic, ognjemetov, glasnih zabav je seveda tudi obiskovanje glasnih koncertov, predvsem v zaprtih prostorih, in uporaba glasnih pirotehničnih sredstev rizično obnašanje glede sluha. Velikokrat po obisku takih zabav, pride do začasne izgube sluha in piskanja, včasih celo do motenj ravnotežja. Žal lahko te težave vztrajajo in sledi lahko trajna izguba sluha ter piskanje. Osebe s pogostimi vnetji srednjih ušes, osebe, ki so že imele operacijo na notranjem in/ali srednjem ušesu, osebe s poškodbami ali operacijami možganov v področju slušne poti, osebe z že slabim sluhom ali težavami z ravnotežjem bi morale glasna okolja obiskovati le z uporabo protihrupne zaščite, kot so sluhovodni čepki ali ušesne slušalke.