26 slovenskih športnikov, 9 trenerjev in 3 člani delegacije so se po 14 dnevnem gostovanju na Specialni olimpijadi (SO) v Berlinu 26. junija vrnili domov s kar 18 odličji. A kot je povedala vodja odprave in predsednica Specialne olimpijade Slovenije Suzana Bohorč, so veliko bolj kot medalje pomembne prijateljske vezi, ki so jih spletli in samo doživetje tega izjemnega dogodka. "To je gotovo nepozabna izkušnja, polna izzivov in čustev. Težko opišem vse, kar se ti takrat dogaja, sem pa izredno hvaležna za to priložnost in se mi zdi, da skozi takšne dogodke prenašamo idejo gibanja Specialne olimpijade, ki ni le šport, ampak zdrav način življenja, druženje, enotnost, čut za soljudi, ki so mogoče v nekih stvareh prikrajšani," je svoje vtise strnila Bohorčeva.
V dveh tednih, ki so jih preživeli skupaj s športniki iz celega sveta, so vsak dan znova na plano prihajala najrazličnejša, a vedno pristna čustva. "Vedno, kadar ljudje prvič srečajo osebe z motnjami v duševnem razvoju, so najprej malo zadržani, ne vedo, kako bi pristopili, potem pa se jim usedejo globoko v srce. Nič drugače ni bilo s prostovoljcema iz Švedske in Nemčije, ki sta bila zadolžena za pomoč slovenski ekipi," je prepričana vodja slovenske odprave. Po njenem mnenju njun zapis, v katerem sta strnila vtise, najbolje povzema dogajanje na svetovnih poletnih igrah v Berlinu. "Napisala sta, da jima je ta izkušnja spremenila življenje, da drugače vidita svet in da je bilo vse skupaj nepozabno," je povzela Bohorčeva in priznala, da je bilo na dogodku za spremljevalce tudi ogromno izzivov in odgovornosti, a da tega doživetja ne bi zamenjala za nič na svetu.
Za uspeh so tekmovalci trdo delali
Tako kot na klasične olimpijske igre se je tudi na specialno olimpijado (SO) težko uvrstiti. "Nekateri plavalci so za to olimpijado trenirali osem let, tri do štirikrat na teden," je povedala Katarina Praznik, trenerka plavalske ekipe, ki je osvojila največ, kar sedem odličij. Praznikova, ki je sicer učiteljica na srednji zdravstveni šoli, je kar 17 let prostovoljno trenirala plavalce, ki imajo težave v duševnem razvoju. "Zadnji dve leti pa smo dobili evropska sredstva in treningi v plavalnem klubu Velenje, ki že 20 let vključuje tudi osebe s posebnimi potrebami so, kljub temu da gre za prostovoljno dejavnost, precej resni," je pojasnila. Letos so na Specialni olimpijadi uvedli drugačen sistem tekmovanja, zaradi katerega je bilo veliko diskvalificiranih plavalcev. "V plavanju sta bila samo dva razreda – višji in nižji. In če je nekdo prijavil plavalca v nižji nivo in je bil plavalec le za stotinko sekunde hitrejši, je bil diskvalificiran. To je pomenilo, da je bilo ogromno otrok diskvalificiranih," je dejala trenerka Praznik. To pa je za te športnike še veliko huje, kot za vse ostale, saj, kot je razložila Praznikova, večina pride na olimpijado zgolj enkrat v življenju. "Načeloma imajo vedno prednost tisti, ki še nikoli niso bili na SO, se pa zgodi, da gre tudi nekdo, ki je že bil," je pojasnila Bohorčeva. Zaradi novega sistema in diskvalifikacij je bilo po besedah Praznikove letos veliko žalosti. "Dva plavalca sta plavala pol sekunde prehitro za svoj nivo in sta bila zaradi tega hladnokrvno diskvalificirana in tega ne bom nikoli pozabila, čeprav nista bila moja. To so težke stvari. Zdaj bodo naredili analize in upam, da bodo prihodnjič pravila spremenili, saj so popolnoma neskladna z osnovnimi pravili Specialne olimpijade," je bila kritična Praznikova.
Nogometaši so poskrbeli za ekipni duh
Nogometna reprezentanca, ki je v finalu porazila Nemčijo in dobila zlato medaljo, je po besedah glavnega trenerja Domna Pocieche ves čas skrbela za zabavo in ekipni duh širila med vse športnike. "Nas 13 je bilo zelo povezanih in smo povezali vse ostale športe. Na takih dogodkih se vedno zgodijo tudi romance in tudi tokrat ni bilo nič drugače," je razkril Pociecha, ki je tudi sam tekmoval na dveh olimpijskih igrah in je, kot pravi, s športom povezan že vse življenje. In kako se specialna olimpijada razlikuje od klasične? "To so bile tako rekoč že moje četrte olimpijske igre in občutek je neverjeten. Že sama slavnostna prireditev, na kateri je bilo 50 tisoč ljudi, potem pa smo še zmagali. To je bila še češnja na vrhu torte. Če poznate naše športnike, kako so iskreni, ko vidiš njihovo srečo, zarošene oči, potem veš, da je to nekaj ogromnega.«
»Bilo je zelo naporno," je poudarila trenerka juda Tina Pestotnik, potem pa hitro pristavila, da "je bila to kljub temu edinstvena priložnost, da pokažemo, kaj znamo, se zabavamo in kot ekipa povežemo med seboj." Judoista sta osvojila bronasti medalji, a na koncu je bilo druženje in povezovanje tisto, kar šteje več kot katerokoli odličje, je prepričana Pestotnikova, ki judoiste s posebnimi potrebami trenira skupaj z drugimi v klubu Sokol v Ljubljani.
Ko inkluzija ni le beseda
Poleg priložnosti, da se izkažejo na tekmovanjih, spoznajo prijatelje z vsega sveta in se družijo, je specialna olimpijada največji dogodek družbene vključenosti na svetu. "Tam doživijo olimpijski duh, občutijo, da so enakovredni, da so med sebi enakimi, da si zaslužijo priznanje za trud," je povedala Suzana Bohorč in dodala, da gre za tako velik in pozitiven dogodek, da bi privoščila vsakomur, da ga enkrat doživi. "Ne glede na to, ali je kdo dobil medaljo ali ne, so se vsi med seboj družili, zabavali in imeli lepo. Z drugimi državami so se vsi povezovali, nepoznavanje tujih jezikov ni bila nikakršna ovira. Vsi skupaj smo plesali na največjem stadionu na svetu," je povedala Tina Pestotnik. "Naši športniki se že od majhnega spopadajo z različnimi izzivi in še vedno jih marsikdo gleda postrani, in to čutijo. Njim ta uspeh še več pomeni, saj so dokazali, da zmorejo zmagati. Željni so dokazovanja, saj jim ves čas govorijo, česa ne znajo. Tukaj pa so pokazali, da znajo zmagati," je občutke športnikov povzel Pociecha. "Najbolj pa uživajo v sprejemih, ko jih čakajo doma. Da družba prizna njihovo delo in njihove uspehe, to jim največ pomeni. Zelo radi tudi povejo kaj novinarjem, sploh kadar vedo, da jih snemajo kamere," pa je prepričana Katarina Praznik.
Naslednja specialna olimpijada bo čez dve leti v Italiji, poletna pa leta 2027 v Avstraliji. Predsednica Specialne olimpijade Slovenije upa, da bodo slovenski mediji takrat več poročali o naših izjemnih športnikih, saj letos posebne medijske pozornosti po njenih besedah ni bilo. "To je zmotilo tudi slovensko veleposlanica v Berlinu, dr. Ano Polak Petrič, ki je slovensko ekipo spodbujala ves čas iger in ji pripravila tudi sprejem. Na to je opozorila predsednico države Natašo Pirc Musar," je povedala Bohorčeva, ki meni, da je tudi medijska pozornost pomemben korak k večji inkluziji in enakopravni družbi.