Na sliki je naslovnica turističnega vodiča v lahkem branju. Na vrhu je naslov: Ljubljana drugače, pod njim podnaslov: Turistični vodnik v lahkem branju. Z barvicami je narisan ljubljanski grad na zelenem hirbu, ki ga obkrožajo meščanske hiše rumene, rožnate, oranžne, rjave in bele barve. Pod sliko je zapisano ime avtorice Nataše Tanko. Foto: MMC RTV SLO/Društvo Downov sindrom
Na sliki je naslovnica turističnega vodiča v lahkem branju. Na vrhu je naslov: Ljubljana drugače, pod njim podnaslov: Turistični vodnik v lahkem branju. Z barvicami je narisan ljubljanski grad na zelenem hirbu, ki ga obkrožajo meščanske hiše rumene, rožnate, oranžne, rjave in bele barve. Pod sliko je zapisano ime avtorice Nataše Tanko. Foto: MMC RTV SLO/Društvo Downov sindrom

Vodič je napisan v lahkem branju, tako da je razumljiv tudi osebam z motnjo v duševnem razvoju. Prav tako pa je primeren tudi za večinsko populacijo, tako za mlado kot tudi za odraslo publiko. Pri nastajanju turističnega vodiča sta sodelovala dva mladeniča z motnjo v duševnem razvoju, ki sta vodič obogatila z ilustracijami kulturnih znamenitosti mesta Ljubljana. Vodič je obogaten z nalogami, ki jih obiskovalec mesta rešuje hkrati, ko si ogleduje mesto. Turističnemu vodiču je priložen zemljevid mesta Ljubljane, ki je obogaten s fotografijami in ključnimi informacijami za raziskovanje mesta.
Kje ste dobili idejo za pripravo vodiča Ljubljane v lahkem branju?

Izdaja vodiča je bila del petletnega projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, financiranega s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropskega socialnega sklada. Projektu sem se priključila zadnje leto, tako da nisem sodelovala pri pisanju projekta. Iz projekta je razvidno, da je ideja o izdaji vodiča prišla na plan iz želje, da bi tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju imele možnost spoznavanja Ljubljane v skladu z njihovimi sposobnostmi. Takim osebam mora biti vsebina razložena na preprost način, tako da lahko sledijo besedilu, v tako imenovanem lahkem branju. Turizem je v zadnjih 10 letih izjemno hitro rastel in veliko se je delalo tudi na dostopnem turizmu, vendar je bil dostopen turizem omejen na populacijo oseb, kot so osebe na invalidskem vozičku ali osebe z okvaro vida in sluha, torej še vedno govorimo o populaciji, ki ima neokrnjene kognitivne sposobnosti, medtem ko je za populacijo oseb z motnjo v duševnem razvoju strokovne ali tehnične literature malo. Na tržišču obstajajo turistični vodiči v lahkem branju za osebe z motnjo v duševnem razvoju za večino evropskih mest, tako imenovani Smart Gudies (https://www.accessibletourism.org/resources/smart-tourism-roma-guida-it.pdf), za Ljubljano pa takega vodiča pred izdajo dotičnega vodiča še ni bilo. In tako je društvo prijavilo kot projekt izdajo vodiča za mesto Ljubljana v lahkem branju.

Na sliki je ena od strani v Turističnega vodiča v lahkem branju. Na njej je naslov: Trgi v mestu Ljubljana. Pod njim je tekst: Vsako mesto ima odprti prostor, kjer se lahko prebivalci mesta srečujejo, nakupujejo ali se udeležijo različnih prireditev na prostem. Tak odprti prostor je ponavadi trg. Trgi so lahko večji ali manjši, lahko jih takoj vidimo ali pa so skriti med ozkimi ulicami. Pod tekstom je risba Prešernovega trga s spomenikom pesniku Francetu Prešernu in in veliko rdečo cerkvijo, ki se imenuje Frančiškanska cerkev. Foto: MMC RTV SLO/Društvo Downov sindrom
Na sliki je ena od strani v Turističnega vodiča v lahkem branju. Na njej je naslov: Trgi v mestu Ljubljana. Pod njim je tekst: Vsako mesto ima odprti prostor, kjer se lahko prebivalci mesta srečujejo, nakupujejo ali se udeležijo različnih prireditev na prostem. Tak odprti prostor je ponavadi trg. Trgi so lahko večji ali manjši, lahko jih takoj vidimo ali pa so skriti med ozkimi ulicami. Pod tekstom je risba Prešernovega trga s spomenikom pesniku Francetu Prešernu in in veliko rdečo cerkvijo, ki se imenuje Frančiškanska cerkev. Foto: MMC RTV SLO/Društvo Downov sindrom

Kako ste se projekta lotili, kaj ste morali imeti v mislih pri pisanju?

Kot sem dejala, sem se projektu priključila zadnje leto. Projekt je v času korone zastal, moja predhodnica je naredila nek osnutek vodiča na podlagi vodičev »Smart Guide«, vendar si jaz kot nov prišlek nisem mogla s tem kaj dosti pomagati, saj sem se morala z projektom najprej organsko povezati. Predhodno nisem imela nobenih izkušenj z delom z osebami s posebnimi potrebami (v tem primeru z osebami z Downovim sindromom), tako da je bilo zame najprej pomembno, da jih spoznam. Udeležila sem se poletnega tabora na Kolpi v organizaciji Društva Downov sindrom in se povezala z društvom Verjamem vate, ki je neke vrste dnevni center, kjer osebe z motnjo v duševnem razvoju preživijo del dneva. Z osebami z motnjo v duševnem razvoju sem izvedla nekaj delavnic o mestu Ljubljana in opravila nekaj ogledov po Ljubljani. Na ta način sem pridobila informacijo o tem, kaj jih zanima, kako se odzivajo na vprašanja, kakšna je njihova orientacija v prostoru, na kakšen način sprejemajo informacije, kako predeljujejo vsebino in vse to mi je bilo v pomoč pri pisanju vodiča. Seznanila sem se s pravili lahkega branja, ki pa ga žal, zaradi pomanjkanja časa nisem v celoti osvojila, tako da je v vodiču nekaj manjših spodrsljajev, ki pa ne vplivajo na razumevanje vsebine. Na voljo sem imela pol leta, vendar sem moral poskrbeti za izdajo vodiča od A do Ž. To pomeni poiskati informacije, napisati besedilo, ga slikovno obogateti, poiskati oblikovalca in tiskarja. To je bil moj prvi projekt te vrste, tako da sem bila na tem področju popolna začetnica. Dela sem se lotila z zanosom in zelo odgovorno. Kljub pomanjkanju časa in tudi finančnemu primanjkljaju sem želela narediti lep in zanimiv izdelek. Zadevo sem vzela osebno in nisem hotela narediti izdelka, ki nima neke vsebinske in estetske vrednosti. Že kmalu mi je bilo jasno, da moram k vodiču pritegniti osebe, ki jim je bil vodič namenjen, saj je to delo za njih. Nisem sicer vedela, kako in kaj, vendar sem zaupala, da se mi bo pokazala pot. In res, zgodilo se je, da sem na neki delavnici o Ljubljani spoznala dva mladeniča, ki zelo rada rišeta. Benjamin Latinović ima avtizem, Lan Martin Hodžić ima Downov sindrom. Oba sta bila za sodelovanje in v treh mesecih sta za vodič prispevala 14 ilustracij o kulturnih znamenitostih mesta Ljubljana. Ilustracije se okvirjene. Hrani jih društvo Verjamem vate. Imeli smo že nekaj razstav, saj nam je vsem v interesu, da ilustracije vidijo tudi ostali, ker gre za zelo kvalitetno in vztrajno delo. Po njuni zaslugi je nastal zelo lep izdelek.

Na sliki je risba pisanih meščanskih hiš. Za njimi so zeleni griči in modro nebo z belimi oblaki. Foto: MMC RTV SLO/Društvo Downov sindrom
Na sliki je risba pisanih meščanskih hiš. Za njimi so zeleni griči in modro nebo z belimi oblaki. Foto: MMC RTV SLO/Društvo Downov sindrom

Kakšen je bil odziv oseb s posebnimi potrebami, ki so ga brale, preizkušale? Jim je bil všeč, so se znašli pri obisku Ljubljane z njegovo pomočjo?

Na to vprašanje odgovorim malo težje, ker žal tega dela nismo preverjali. Seveda sem dala vodič pred izdajo prebrati trem osebam z Downovim sindromom in strokovnim delavcem. Pripomb s strani oseb z Downovim sindromom ni bilo, razen nekaj besed, ki so malo kompleksnejše sem morala zamenjati z bolj preprostimi.

Da bi videli, ali se bralci z motnjo v duševnem razvoju znajdejo z besedilom, bi morali izvesti prav poseben preizkus, ki pa ga žal nismo, saj se je projekt še pred tem zaključil. Nadaljeval naj bi se prihodnje leto. Po vsej verjetnosti se bo društvo prijavilo nanj, saj je bila že ob izdaji vodiča ideja, da bi usposobili nekaj oseb z motnjo v duševnem razvoju, da bi vodili skupine oseb s posebnimi potrebami po Ljubljani.

Poskusili smo že izpeljati en tak ogled in videli, da je zadevo možno izpeljati, vendar je potrebno ogromno vložiti v usposabljanje takega vodnika. Torej, predhodno delo je bistvenega pomena. Upam, da bo društvo s to idejo nadaljevalo, saj je bila tudi moja želja, da knjiga ne ostane sama sebi namen. Vodič pa je zazdaj vsem dostopen TUKAJ.