Članki

Napovedujemo

DOKUMENTARNE ODDAJE S TOLMAČEM V SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK

Objavljeno: 2. 7. 2019 ob 11:04
Ljubljana - MMC RTV SLO
Podoba doline Chulyshman. Reka teče po idilični kraški dolini, obdani s hribi. Foto: Anja Čuček
Podoba doline Chulyshman. Reka teče po idilični kraški dolini, obdani s hribi. Foto: Anja Čuček

Robotske roke prestavljajo predmet. Foto: arhiv RTV
Robotske roke prestavljajo predmet. Foto: arhiv RTV

Gluhi in naglušni gledalke in gledalci lahko izbrane oddaje TV Slovenija spremljate s podnapisi na TV SLO 1 in s tolmačem v znakovni jezik na MMC TV. Iz julijskega sporeda vam priporočamo nekaj dokumentarnih oddaj.

MOJ POGLED NA ZNANOST: Neuničljive glive – prof. dr. Nina Gunde Cimerman, 4. julij 2019 ob 17.25, TV SLO 1 / MMC TV

Glive so organizmi, ki jih najdemo tako v naših domovih kot v naravi, lahko povzročajo bolezni, hkrati pa se zaradi njihove sposobnosti razkroja ne utapljamo v odpadkih. Nekatere vrste imajo posebne sposobnosti preživeti v zelo neprijaznih okoljih, kjer vladajo ekstremne razmere. Našli so jih v puščavah, solinah, kraških jamah, na Arktiki in celo v oblakih. Ekstremna okolja, v katerih uspevajo, pa najdemo tudi v hladilnikih in pomivalnih ter pralnih strojih in celo v avtomobilih. Mnoge med njimi je s sodelavci prva odkrila prof. dr. Nina Gunde Cimerman in zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, ki obsega kar 12.000 sevov gliv.

MOJ POGLED NA ZNANOST: Življenje z roboti – prof. dr. Marko Munih, 17. julij 2019 ob 17.25, TV SLO 1 / MMC TV

Vloga robotizacije v vsakdanjem življenju je izredna. Kakovost našega življenja zaradi robotov se je zelo izboljšala. Ne samo zaradi boljše kakovosti izdelkov in cenejše hrane – brez robotske proizvodnje si ne bi mogli privoščiti dragih ročno izdelanih mobilnih telefonov, ne bi imeli tako kakovostnih avtomobilov in tudi varnih letalskih poletov ne bi bilo. Brez našega zavedanja roboti že zdaj močno vplivajo na naš vsakdan, saj na human način izboljšujejo naše življenje.  Kako roboti sodelujejo s človekom v industriji, kako pomagajo ljudem po rehabilitaciji, kaj so eksoskeleti, ki si jih je prvi zamislil arhitekt Maks Fabiani, in kakšne priložnosti danes robotika ponuja mladim, razmišlja prof. dr. MARKO MUNIH, vodja Laboratorija za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. 

MOJ POGLED NA ZNANOST: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft, 18. julij 2019 ob 17.25, TV SLO 1 / MMC TV 

Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Približno 70 % zdravil, ki je danes v uporabi, izhaja iz narave.  Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na trg, tudi pravo. 

KRASNI KRAS, 18. julij 2019 ob 17.25, TV SLO 1 / MMC TV

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Na Univerzi v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in je obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno preučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, preučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj. 

Vabljeni k ogledom dokumentarnih oddaj s podnapisi in tolmačem v slovenski znakovni jezik!

A. T.