Vlada je na seji za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku potrdila predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, s katerim država popravlja krivico, ki je bila storjena slepim in slabovidnim otrokom in njihovim staršem. Kar dvanajst let jim je država neupravičeno jemala enega od socialnih prejemkov, zato so decembra lani na to opozorili s protestom pred parlamentom. Starši bodo po zakonu upravičeni do izplačila tako dodatka za pomoč in postrežbo kot dodatka za nego otroka za nazaj.
Predlog zakona, ki ga je danes potrdila vlada, širi krog upravičencev do dodatka za nego otroka. Upravičenci do izplačila bodo po predlogu zakona tako tisti, ki so pravico uveljavljali, kot tisti, ki je niso, so pa izpolnjevali siceršnje pogoje. Hkrati želi vlada s predlogom zakona odpraviti posledice neustreznega tolmačenja oziroma uskladitev tolmačenja več zakonov ter njihove uporabe v praksi. Predlog zakona določa izplačilo neizplačanih dodatkov za nego otroka in povračilo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka, ki so upravičencu nastali v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka, piše v vladnih gradivih. Ministrstvo ocenjuje, da bo do neizplačanega dodatka za nego otroka upravičenih okoli 65 starševslepihotrok v višini 30.000 evrov, kar pomeni 1,95 milijona evrov sredstev. Do neizplačanega dodatka za nego otroka zaradi neupoštevanja statusa šolanja pa bo po ocenah ministrstva upravičenih okoli 336 staršev otrok v višini 9600 evrov, kar pomeni 3,225 milijona evrov sredstev, so zapisali na vladi.
Zakon še ta mesec na seji Državnega zbora
Staršislepihin slabovidnih otrok so se morali vse od leta 2003, ko je bil sprejet takratni pokojninski zakon, odločiti med dvema dodatkoma, in sicer med dodatkom za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dodatkom za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Na krivičnost te rešitve so že dolgo opozarjali prizadeti starši. Kot so zapisali na spletni strani ministrstva, je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer v začetku letošnjega leta sklicala sestanek z državnim odvetništvom in Varuhom človekovih pravic, da bi našli pravno podlago za pripravo posebnega zakona, ki bi rešil to stanje. Februarja je o težavah starševslepihin slabovidnih otrok razpravljala tudi parlamentarna komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ministrstvo pa se je zavezalo k pripravi zakona. Pri pripravi zakona so sodelovali tudi strokovnjaki ministrstva za pravosodje, državni odvetniki ter služba vlade za zakonodajo, z obravnavo po skrajšanem postopku pa želi vlada doseči obravnavo že na septembrski seji Državnega zbora.
V.P.