V okviru enoletnega projekta ZaVse/4ALL je v Centru Sonček v Ljubljani potekalo izobraževanje o standardih za dostopnost do grajenega okolja, cest in informacijskih tehnologij, ki ga je vodil dr. Richard Sendi z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Projekt ZaVse/4ALL je pobuda za manj diskriminacije in pomembno prispeva k zavedanju in zmanjševanju problemov, ki se kaže v družbi na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Projekt, ki ga Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji kot nosilec projekta s Slovensko filantropijo in zavodom Vozim izvaja po vsej Sloveniji, se osredotoča na ranljive skupine, kot so Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. Ključni cilji projekta so izboljšati ozaveščenost nevladnih organizacij o pomenu enakopravnosti in krepitvi enakosti, izboljšati razumevanje diskriminacije, izboljšati ozaveščenost o tem, kako preprečiti diskriminacijo in izboljšati ozaveščenost o možnostih varstva pred diskriminacijo najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji.Za to je ključnega pomena informiranost, ki pa je pogosto problematična.»Informiranje družbe o invalidih pogosto poteka na neetičen, neprofesionalen način, s t.i. senzacionalistično tehniko. Tako se v javnosti ustvari vtis, ki ranljive skupine predstavlja v negativni luči. Zadeve, ki bi jih bilo potrebno urediti, pa ostanejo prikrite. Po drugi strani pozitivni dogodki pogosto ostanejo spregledani,« je izpostavil Karl Destovnik, predsednik ZIZRS.
Na svojem predavanju je dr. Sendi predstavil zakonodajne okvire pri dostopnosti grajenega okolja in informacij ter pomembnost upoštevanja različnih standardov pri načrtovanju objektov za zagotavljanje boljšega dostopanje za invalide. Osnovna ciljna skupina ozaveščanja so po njegovem mnenju arhitekti in gradbeniki, pa tudi investitorji. Predstavil je številne predpise, usmeritve in akcijske programe tako z mednarodnega kot tudi slovenskega prostora. Čeprav temeljna slovenska in mednarodna zakonodaja s področja dostopnosti grajenega okolja in informacij za invalide ureja to področje, pa strokovnjaki ugotavljajo, da obstajajo težave na področju njene implementacije.
Dr. Sendi je izpostavil, da je "vSloveniji izvajanje sprejetih ukrepov na področju dostopnosti invalidov pomanjkljivo. Preveč je težav, ki niso sistemsko urejene, temveč se rešujejo zgolj na posameznih resorjih.« Ob tem je poudaril, da so bili storjeni nekateri pozitivni premiki, a premalo: »Predvsem kar se tiče gluhih in naglušnih.«Analiza, ki so jo snovalci projekta opravili z nevladnimi organizacijami je pokazala, da so invalidi najbolj diskriminirani na treh področjih: 1.) splošno vključevanje v družbo, 2.) dostopnost do grajenega okolja ter 3.) zaposlovanje. Ob tem izpostavljajo, da je bilo do danes v Sloveniji izvedeno premalo število ukrepov, ki bi uspešno naslovili problematiko oseb s funkcionalno oviranostjo.
Odprava ovir za invalide pomeni odpravo ovir tudi za ljudi s funkcionalno oviranostjo. Ovire v bivalnem prostoru ločimo v dve kategoriji: ovire grajenega okolja in komunikacijske ovire in ovire pri dostopu do informacij.
Ovire grajenega okolja se nanašajo predvsem na arhitektonske in tehnološke ovire, ki nastanejo kot rezultat neustrezne postavitve predmetov oziroma objektov v prostor, delimo pa jih na ovire zunanjega in notranjega prostora. Med tipične primere ovir zunanjega prostora sodijo pločnik, ki ima stopnico, nevarna prehodna površina za slepe in neustrezne klančine. V notranjem prostoru pa je najti predvsem ovire v obliki stopničk, neustrezne razporeditve opreme na prehodnih površinah, ki lahko ovirajo slepe, ter preozka dvigala.
Dostopnost do informacij je ena od temeljnih pravic: komunikacijske ovire in ovire pri dostopu do informacij se nanašajo predvsem na sisteme za prenos in izmenjavo informacij ter na sisteme za izvajanje množičnega komuniciranja. Nekaj tipičnih primerov komunikacijskih ovir predstavlja višina objavljenih informacij, ki je neustrezna za ljudi na invalidskem vozičku, skromno vgrajevanje indukcijskih zank, ki omogočajo gluhim in naglušnim enakopravno sledenje govorjenim vsebinam in predstavitev informacij v brajici, ki omogoča osebam z okvaro vida polno vključevanje v družbo.
Dr. Sendi je zaključil, da uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir, ki so glavni cilj številnih mednarodnih deklaracij in nacionalnih dokumentov, »ne bo mogoče doseči le s sprejemanjem resolucij, deklaracij in zakonov, če se ukrepi, ki so določeni za doseganje teh ciljev, ne izvajajo v praksi. Za doseganje konkretnih rezultatov in izboljšanje stanja na tem področju je nujno treba izvesti konkretne dejavnosti.«
V sklopu projekta ZaVse/4ALL je izšla tudi publikacija Dostopnost grajenega okolja in informacijskih tehnologij, v kateri se avtor dr. Richard Sendi posveča prav temam dostopnosti, o katerih je govoril tudi na predavanju.
V sklopu projekta se lahko udeležite izkustvenih delavnic, na katerih imajo obiskovalci priložnost spoznati ovire, s katerimi se vsakodnevno srečujejo ranljive skupine – prebijanje ovir z invalidskim vozičkom, hoja z belo palico, branje brajice, predavatelji pa predstavijo različne možnosti zaposlovanja invalidov in primere dobrih praks, ki so jih prepoznali pri nekaterih delodajalcih.
A. T.