Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V drugem delu spoznamo bogato kariero pričevalca Milana Zdravka Kovača. Po poroki je v Stockholmu ustanovil svoj arhitekturni biro, nato pa sprejel ponudbo Unesca, odšel na Cejlon in se zaposlil na Unescovem azijskem regionalnem inštitutu za raziskave šolskih zgradb. Začelo se je najlepše obdobje v življenju njegove družine, v katerem sta z ženo najprej posvojila deklico Ayro. Leta 1974 se jima je rodila hčerka Nina, kmalu zatem sta posvojila še dečka Vimala s Cejlona in rodila se jima je še Tanja. Po projektantskem delu v Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih, Katarju in Omanu se je leta 1979 vrnil v Egipt in se začel ukvarjati z načrtovanjem rešitev za zaščito arheoloških spomenikov. Uspešen primer realizacije je bila zaščita grobnice pisarja Nakhta in njegove žene Tawi v Šejk Abd el-Kurni v Luksorju; njegov prototip zaščite podzemne kulturne dediščine (1980–1983) je bil patentiran pri Eureki. Zadnjih petindvajset let so zaznamovali predvsem projekti zaščite kulturne dediščine v Indiji, v Sloveniji in na Kitajskem, ob njih pa arhitektova humanitarna dejavnost. V zadnjem obdobju sta s prijateljem in arhitektom Petrom Kerševanom svoje bogato znanje namenila ohranitvi arheološke in arhitekturne dediščine v Ljubljani s poudarkom na modernizaciji mesta v skladu z najsodobnejšimi arhitekturnimi smernicami. Izjemne so njune študije in predstavitve edinstvenega koliščarskega naselja na Špici v Ljubljani, ki ga je mestna oblast pozneje po večini uničila, z obžalovanjem pove pričevalec. Druga boleča rana je gradnja garaže pod ljubljansko tržnico. Ljubljanska oblast njune zamisli popolnoma ignorira ter po mnenju arhitekta Kovača troši nesorazmerno veliko denarja za slabše rešitve. Po smrti prijatelja Petra Kerševana arhitekt Kovač še vedno nadaljuje delo in razvija ideje v dobrobit Ljubljančanov.
Ko je bil princ Charles star tri leta, je njegova mama postala kraljica Elizabeta II., on pa prestolonaslednik. Iz plahega otroka in mladeniča je zrasel v zadržanega, a toliko bolj zanimivega človeka. V kraljevi družini so se vrstili škandali, on pa je leto za letom potrpežljivo čakal, da zasede položaj, ki mu pripada. Da postane kralj. Čakal je sedemdeset let. Kakšna bo doba Karla III.? Kako bo mož neomajnih stališč, zagovornik okolja, ljubitelj arhitekture in tradicije, poslovnež in družinski človek vse te vloge povezal z vlogo kralja? CHARLES III, THE NEW KING / Francija / 2023 / Režija: Maud Guillaumin
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
“Zadnja coprnica v Ljubljani” O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju sklepamo le iz štiristo let starega rabljevega računa. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili. S sogovorniki se sprehodimo po srednjeveški Ljubljani, se pogovarjamo o zgodovini čarovniških procesov ter razmišljamo o tem, kakšna oseba je bila naša žrtev, Anica Gorjup, v resnici. Scenarij: Iza Strehar Režija: Urban Zorko
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 2. del: V drugi epizodi najprej raziskuje Škotsko, kjer se sreča s tkalcem harriškega tvida na Zunanjih Hebridih, spozna "trenerja v kiltu" v dolini Glencoe, odpluje k tretjemu največjemu vrtincu na svetu in obišče destilarno viskija. Nato odpotuje na prizorišče snemanja Igre prestolov v Severni Irski ter pot sklene v zgodovinskem Derryju z zvezdo serije Derry Girls in ustvarjanjem stenske poslikave. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thomson
Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.
Britanska matematičarka in avtorica dokumentarnih filmov Hannah Fry je leta 2021 zbolela za rakom na materničnem vratu. Kot pravi sama, se vse njeno življenje vrti okoli številk, zato se je tudi te preizkušnje lotila z matematičnega stališča. Zanimalo jo je, kako različni načini zdravljenja vplivajo na možnost ozdravitve in ali so bolniki o tem dovolj obveščeni. S strokovnjaki se je pogovarjala o tem, ali presejalni programi vplivajo na smrtnost zaradi raka, in se srečala z bolniki, postavljenimi pred težko odločitev: nadaljevati zdravljenje ali izbrati morda krajše, a kakovostnejše življenje. MAKING SENSE OF CANCER WITH HANNAH FRY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Harriet Bird
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 1. del: Potovanje začne v pristanišču Tilbury, kamor so po drugi svetovni vojni pripotovali številni Jamajčani, nato se poda proti severu. Obišče tovarno Aston Martin in vasico Eyam, ki jo je v 17. stoletju prizadela njena različica nalezljive bolezni, ter dom pisateljice Beatrix Potter. Spozna vrtnarke azijskih korenin in ustanovitelja skupine Hoja temnopoltih moških za zdravje. Pot sklene v starodavnem pristanišču Whitby, ki je navdihnilo zgodbo o Drakuli. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates
Fotografije mladih, lepih teles in nasmejanih obrazov, slogani o tem, da je treba življenje zajemati z veliko žlico, reklamni oglasi, da je treba uživati in biti srečen … A kaj sreča sploh je, kaj užitek in kaj življenjsko zadovoljstvo? V želji po iskanju sreče odrivamo na stran vse, kar je negativno in neprijetno, hlastamo za novim in lepim, iščemo in kupujemo, medtem pa pozabljamo, da je sreča izmuzljiva, vedno korak pred nami in nikoli zares trajno ulovljiva.
V hribovju Catskill se je v zgodnjih 60. letih preteklega stoletja zbiralo veliko transvestitov, moških z dobrimi službami, pogosto tudi visoko izobraženih, ki so v reviji *Transvestia* izvedeli za letovišče frizerke Marie in njenega moža Tita, ki je nastopal kot Susanna. V skednju so prirejali predstave z glasbenimi točkami, pozneje pa so postavili še bungalove. Ob koncih tedna so se tako tam zbirali moški, preoblečeni v ženske, pogosto skupaj s svojimi ženami, ki so jih podpirale in imele svoj krožek. To so bili šele zametki združenja transvestitov. Take osebe so bile v tedanjem okolju pogosto nerazumljene, sprememba spola je bila v ZDA prepovedana. Na operacije spola so hodili v Mehiko. Pred kamero tako stopijo: vnuk frizerke, ki je vodila letovišče, hčerka enega od gostov in dejanski gost, ki pa je medtem tudi spremenil spol. Obujanje spominov na preteklost letovišča sklenejo z raztrosom pepela treh sorodnikov oziroma prijateljev. CASA SUSANNA / ZDA, Francija / 2023 / Režija: Sébastien Lifshitz
Nemška dokumentarna serija v treh delih pojasni nastanek in razvoj Jugoslavije, zgodovinske razlike med njenimi narodi in življenje v času maršala Tita. Oriše tudi okoliščine, ki so bile vzrok za tragične dogodke ob razpadu nekoč skupne države v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar je zelo boleča preteklost na tem območju še kako živa. THE BALKANS IN FLAMES / Nemčija / 2019 / Režija: Franziska von Tiesenhausen, Klaus Kastenholz in Veronika Mendler
Naš planet preplavljajo odslužena oblačila. A neverjetno hitra proizvodnja po izjemno nizkih cenah je mogoča le s premalo plačano delovno silo, delavca nevrednimi delovnimi razmerami in z zanemarjanjem okolijskih standardov. Kemični izdelki v tekstilnih tovarnah pogosto zastrupljajo delavce in lokalne prebivalce. Zaposleni pri znanih blagovnih znamkah pa pričajo o brezsramnem kopiranju modelov pri konkurenci, tudi za ceno sodnih postopkov, saj jim v tekmi s časom preprosto zmanjkuje možnosti za razvoj lastnih zamisli. FAST FASHION: THE REAL PRICE OF LOW-COST FASHION / Francija / 2021 / Režija: Gilles Bovon in Edouard Perrin
Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev. Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«. Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino. Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve. S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes. V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze. 3. del: Berlin V tretjem delu spoznamo Berlin. Joanna nam predstavi njegovo mračno zgodovino, življenje v času berlinskega zidu in holokavsta, po drugi strani pa spoznamo tudi sodobni Berlin. To je danes mesto, ki ne obsoja in je pravo igrišče za odrasle: od ženske motoristične skupine do kulture istospolnih. JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Simon Lloyd
Fotografiranje je danes postalo sestavni del našega življenja. Fotografiramo svoje bližnje, pomembne dogodke, hrano, sebe. In tako nastanejo sebki, jazki, svojki, fotografski avtoportreti. Selfiji! Selfije popravljamo, olepšujemo in iz njih odstranimo vse, česar ne maramo. Nekaterim se tako zdijo izraz naše samovšečnosti, drugi vidijo v tem priložnost za samopromocijo, spet tretji način, kako se za trenutek iztrgati iz neusmiljenega kolesja časa in minljivosti. Selfiji kot fenomen mlajših in starejših ter krik novodobnega imperativa biti navzoči in videni.
Novembra 2018 je po svetu zakrožila novica, da je na otočku v Indijskem oceanu v skrivnostnih okoliščinah umrl 27-letni Američan. Tam živijo Sentinelci, najbolj od preostalega sveta odrezano pleme na Zemlji. Nihče ne pozna njihovega jezika in zgodovine. John Chau, evangeličanski kristjan, je mislil, da jih bo lahko spreobrnil v krščansko vero. Na to poslanstvo se je skrivaj pripravljal že od svojega 17. leta. Dokumentarna oddaja, v kateri se prepletata raziskovalno novinarstvo in zgodovina, pripoveduje neverjetno zgodbo o mladem pustolovcu in žalostni usodi andamanskih plemen. THE LAST TRIBE / Francija / 2022 / Režija: Camille Le Pomellec
Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.
Glasbeni dokumentarni film o tradiciji kubanske glasbe. Priznana hornistka Berlinskih filharmonikov Sarah Willis na Kubi raziskuje korenine kubanske glasbe. Šestim kubanskim skladateljem naroči, da vsak napiše en stavek kubanske plesne suite za rog, godala in tolkala. Vsak stavek suite je nato izveden in posnet v kraju, kjer je nastal. Film ceste tako predstavi celotno Kubo in njeno glasbeno dediščino in ponuja vizualno glasbeno poslastico tega karibskega otoka. CUBAN DANCES – A MUSICAL ROAD TRIP WITH SARAH WILLIS /Nemčija 2022/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 13. del: Kolikšna je moč barv? Življenja brez barv si ne znamo predstavljati ne ljudje in tudi živali in rastline ne. Barve vplivajo na našo evolucijo ter na tako rekoč vse življenje na Zemlji. Od kod moč barv in kako nam jo uspe izkoristiti? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Tanja Kűchle, Lucas Gries
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 12. del: Nam vladajo gobe? Gobe so malo raziskane, čeprav so med najstarejšimi in najbolj raznolikimi organizmi na našem planetu. Gobe so povsod, v zemlji, zraku in tudi v naših telesih. Oblikujejo velikanska omrežja in so inteligentne, čeprav nimajo možganov. 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Wolfgang Zündel
Neveljaven email naslov