Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V uri sproščene zabave se bo z Jokerjem soočil upokojeni kriminalist Peter Stergar iz Malečnika pri Mariboru. To je kraj ob Dravi in morda je ravno zato v prostem času s prijatelji izdelal že nekaj ranc, to so tradicionalni čolni za prevoz po reki. Zelo rad tudi kuha, dejaven pa je tudi v naravovarstvenih lovskih krogih kot mentor mlajšim. Lovec je že več kot 50 let. Vlogo super jokerja v lovu na 20. 000 EUR je zaupal sorodniku in prijatelju, zdravniku, dr. Andražu Stožerju.
V nanizanki, ki jo bomo na TV SLO 1 predvajali od 7. 1. 2024, se bo glavni junak v podobi igralca Matija Vastla vsakokrat predstavil v novem življenju. Kot so zapisali ustvarjalci, bo druga sezona v načinu pripovedi povsem realistična, vendar vzgib različnih Kajzerjevih življenj ostaja uganka. "Misterij nepredvidljivosti Kajzerjevih življenj gledalca preseneča, ga privlači in obenem sili k razmisleku o svojem lastnem bivanju." V vsaki epizodi torej Tomaž Kajzer živi novo življenje preko poklica, ki pa je vsakokrat drugačen. Izbira poklica za razumevanje življenjskega konteksta je načrtno izbran koncept. V novih epizodah ga bomo spoznavali kot koreografa, kriminalista-specialista za poligraf, nepremičninskega posrednika, politika in kot duhovnika.
Po nepozabno izkušnjo in v boj za 20.000 evrov se bo podal magister teologije Tadej Strniša iz Trebnjega. Njegov hobi je zbiranje starin. Aktiven je tudi v vaški skupnosti. Zase trdi, da je specialist za potice. Dvakrat letno si privošči daljše potovanje, navdušujejo ga npr. puščave. V prostem času trenutno pomaga bratu pri gradnji hiše. Njegova pomoč bo svakinja, ki ga je na kviz tudi prijavila, Neca G. Strniša.
Pričevanje Anke Poženel s Črnovrške planote je svojevrsten klic k človečnosti in spoštovanju temeljnih civilizacijskih vrednot, ki sta jih na naših tleh v največji meri teptala komunizem in nacizem. Gre za (spravni) pogreb po vojni pobitih v Andrejčkovem breznu, o čemer bo v pričevanju veliko govora, saj je bil prav po Ankini zaslugi tam opravljen krščanski pogreb in postavljen spomenik. Pričevalka nam najprej predstavi svojo družino. Oče Pepe je bil iz Črnega Vrha, mama pa je bila Rejceva iz Lomov, nekaj kilometrov stran. Svojevrstno družinsko sled je pustil skrivnostni stric Tone, ki je opustil študij za duhovnika in je po vojni za dolga leta izginil. Anko je vedno zanimala preteklost, posebej tista, ki je bila zamolčana. Črnovrška planota je izjemno trpela zaradi vojne in revolucije. V pričevanju se Anka dotakne partizanskega napada na domobransko postojanko 1. septembra 1944, ko so revolucionarji po predaji pobili večino domačih domobrancev. Požgana je bila tudi cerkev. Med vojno je odmeval tudi okruten partizanski umor treh sosedovih deklet iz Lomov, kar je ljudi dodatno prestrašilo. Starši in večina domačinov so tudi po vojni živeli v velikem strahu. Kot temna senca je na kraj legel zločin, ki se je zgodil v bližnjem Andrejčkovem breznu v zaselku Koševnik. Tam so komunistične oblasti po predvidevanjih po vojni pomorile več kot 100 ujetnikov, Slovencev in Italijanov iz Gorice. Prav komunistični umori ljudi iz Trsta in Gorice v breznih, ki jih Italijani imenujejo fojbe, so postali poglavitno breme in stalni očitek italijanske strani slovenski. Dolga desetletja je bilo Andrejčkovo brezno zamolčano, čeprav so vsi vedeli zanj, če ne drugega, zato, ker je dolgo po vojni iz njega zaudarjalo po truplih, v neposredni bližini pa vodi cesta iz Črnega Vrha v Idrijo. Veliko se je o tem govorilo tudi v Ankini družini, in ko se je po osamosvojitvi pojavila možnost, je bila prva, ki se je zavzela za spominsko obeležje na tem morišču in krščanski pogreb. Oboje je, ne brez težav, s pomočjo nekaterih domačinov tudi izpeljala. Pretresljivo je zlasti njeno pričevanje o videnju belega križa nad odprtino ali pa o skrivnostnih zvokih zapiranja vrat tovornjaka, ki so jih slišali vsi prisotni delavci, a tovornjaka ni bilo nikjer. Boj za pravico do groba je bil dolg in v pričevanju podrobno spoznamo željo po utišanju in prikrivanju še naprej na eni strani. In na drugi željo po resnici in dostojnem spominu na vse pokojne. V neposredni bližini je tudi Brinov grič, kjer je bil pokopan narodni heroj Jenko Premrl - Vojko. Ankini starši so ga poznali, o njem so govorili pozitivno, tudi zato, ker je imel v svojem partizanskem bivališču podobo svetogorske Marije. Čedalje več pa je vesti in pričevanj, da je bil ubit od partizanske krogle. Poženelova pove, kaj so o Vojku govorili doma: »Njega so ubili sami. Njega so sami, zaradi tega, ker je bil fant pobožen pa prepošten. Ker je začel ta komunizem, vedeli so, da ga ne bodo obvladali, in so ga spravili.« V zvezi s tem ima Poženelova zanimiv spomin. Ob prekopu posmrtnih ostankov v letih po vojni je bil prisoten tudi Vojkov oče. Vsi so šli na kosilo k »Pagonu«, le Vojkov oče je obsedel v avtu in ni hotel ven. Anka Poženel se spominja: »On ni hotel iti. In mi otroci, tja na šipo in ga gledamo v avtu. Pride ven en oficir: »Očka, bežite no, bežite z nami nekaj pojest. In je rekel: 'Sami ste ga požrli, pa še zdaj sami žrite.' Ko sem to slišala, sem stekla domov in povedala mami. 'Otrok moj,' je rekla, »da živi duši tega ne poveš, ker boste ob mene in ob očeta. Vseh treh nas ne boste več videli.'«
Melissa povabi Frances in Bobbi v poletno hišo na Hrvaškem. Lastnica hiše je Melissina agentka Valerie. Frances in Nick nista govorila že več tednov, zato ji je v njegovi družbi zelo neprijetno. Bobbi začuti privlačnost med Frances in Nickom. Frances izve, da je za Nickom težko obdobje, in kmalu spoznata, da je med njima še vedno močna privlačnost. CONVERSATIONS WITH FRIENDS / Velika Britanija, ZDA / 2022 V glavnih vlogah: Alison Oliver, Sasha Lane, Jemima Kirke, Joe Alwyn Scenarij: Sally Rooney, Alice Birch, Mark O'halloran, Meadhbh Mchugh, Susan Soon He Stanton Režija: Lenny Abrahamson, Leanne Welham
Čaka nas nova, razburljiva epizoda kviza Joker, v kateri bo svoje znanje preizkusil Bogdan Slovnik iz Ljubljane. Poslovni svetovalec je prav letos izpolnil pogoje za upokojitev, a bo vseeno še nekaj časa delovno aktiven. Njegova navada je zgodnje vstajanje in razvada jutranja kava na domači terasi ter dnevni sprehodi. Dvakrat letno si privošči daljše potovanje, pokoj pa si želi preživeti v hiški ob morju. Vlogo super jokerja bo zaupal sinu Janu.
Zgodba gasilca Sandija Zajca je odprla vprašanja o nakazovanju in delitvi denarja, ki so ga za pomoč po poplavah velikodušno nakazovali državljani. Kaj bo s sredstvi, ki so bila nakazana na račun prostovoljnega gasilskega društva, namen nakazil pa ni jasen. Raziskovali smo, kje se je še zataknilo pri nakazilih dobrodelnega denarja, ki ga je zbirala množica uveljavljenih in tudi manj uveljavljenih organizacij na preštevilnih dogodkih.
Zanimive življenjske zgodbe naše starejše generacije iz Slovenije in sveta. Avtor: Jože Možina
V družbo Jokerja tokrat prihaja Belokranjec Marko Kunič, doma iz Maribora. Inženir vodarstva in komunalnega inženirstva je po študiju dragocene izkušnje nabiral v tujini. V prostem času veliko potuje, doma pa se navdušuje nad gradovi. Najraje smuča na Pohorju, pred kratkim pa je obudil tudi ljubezen do tenisa. Rekreativno igra odbojko. V studio prihaja v družbi očeta Zdravka Kuniča.
Nocoj bomo navijali in stiskali pesti za Minko Kramar Šteh iz Šentvida pri Stični. Učiteljica angleščine, ki je po 15 letih odšla na samostojno pot, nadvse rada šiva, zadnje čase se spogleduje celo z industrijskim šivalnim strojem. V prostem času rada ustvarja z otroki, kuha in preživlja čas v naravi. Rekreativno teče, kolesari in vrtnari. Trenutno se uči francosko. Njena skrita moč in pomoč bo brat Arber Kramar.
Ko pomorščak Pepe spet nič ne ujame in je lakota res že zelo velika, se s Kakadudujem pridružita vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. Pomembni misiji – pravočasno nabrati slastna jabolka, speči dišeč kruh, najti mleko in iz njega narediti okusno maslo ter napolniti kozarec s sladkim medom – se pridruži množica radovednih otrok. Jim bo uspelo?
Cofek je star šest medvedjih let. Je nagajiv, vesel in igriv, predvsem pa ima čudovito in dragoceno sposobnost, v kateri nadvse uživajo njegovi starši in najboljša prijateljica Rina: iz navadnega zna narediti poseben dan. Zaradi bujne domišljije in ustvarjalnosti skozi življenje ne potuje po ravni poti, a prav zato je njegovo odraščanje otročje lahka igra!
Z aplikacijo Joker doma, lahko sinhrono s tekmovalci odgovarjate na vprašanja, zastavljena v kvizu. Najboljših deset tekmovalcev vsake oddaje, tistih, ki boste odgovorili na čim več vprašanj v najkrajšem možnem času, bomo tudi nagradili.
Joker bo tokrat gostil študenta strojništva Amarja Kujrakovića iz Ljubljane. Po študiju bi si želel delati v raziskovalnem oddelku. Hobi, ki mu posveča največ časa, je programiranje. Je strasten navijač Barcelone in rekreativni nogometaš. Veliko časa posveča tudi svojemu pasjemu prijatelju maltežanu Oliju. Njegova super pomoč bo prijatelj s fakultete Klemen Herman.
Pretresljivo pričevanje Almire Abolnar iz vasi Pedrovo nad Vipavsko dolino nam odstira manj znano preteklost tega konca domovine, razpetega med Krasom in Vipavskim. Doma so bili za tiste čase premožni in ugledni kmetje, oče je leta 1927 zgradil ogromen hlev, ki mu v okolici ni bilo para. Izkusili so italijansko preganjanje in zlasti oče mu je kot večina primorskih ljudi kljuboval. "Italija nas je uničevala, kulturno, jezikovno, gospodarsko, lahko rečem na vseh področjih. Oni so računali na asimilacijo Slovencev. Največ je storila za Slovence prav duhovščina. Veste, oni so še zmeraj, čeprav so bile maše v glavnem latinske, ampak oni so uvajali tudi slovenščino," poudarja Almira. Oče je bil izredno narodno zaveden, saj je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec za severno mejo in v bojih tudi ranjen. Mama je bila izredno preudarna gospodinja; v družini je bilo šest otrok: Benjamin, Rado, Jožko, Almira, Silvan in Ernesta. Pred vojno je prevladovala revščina, še huje pa je bilo med vojno. Januarja 1943 so se pojavili prvi partizani, domačini so jih podpirali, saj so se želeli rešiti italijanske nadvlade. Razmere so se spremenile po razpadu Italije in prihodu Nemcev. Do partizanov so odtlej imeli previden odnos, saj je bila zaradi njih vas izpostavljena nevarnosti in požigu, dogajali pa so se tudi umori nedolžnih ljudi. O vsem živo pričuje Almira, ki je kot otrok preprečila, da bi njihova hiša zgorela. V njihovi vasi se je zgodilo več napadov, padlo je tudi več partizanov. Almira je bila z drugimi dekleti partizanska kurirka. Navodila za kurirsko delo jim je dajal oče. Partizanski napad na okupatorsko kolono med Rihemberkom in Komnom je botroval okrutnemu maščevanju, požigu obeh naselij, predvsem zato, ker so se partizani izživljali nad trupli padlih okupatorjev in jih zažgali. Almira opisuje tudi zanimivo usodo bratov, okupatorjevo nasilje, ki je prizadelo njeno družino, in neizmerno razočaranje očeta, ki je podpiral partizane, a je kmalu po vojni ugotavljal, da se za to niso borili. Sprva je bil celo predsednik občine Branik (nekdanji Rihemberk), a so ga silili v partijo, kar je zavrnil in je zato funkcijo tudi opustil. Pričevalka je pogumna oseba, premočrtnost je bila njeno vodilo vse življenje. Kot izjemno uspešno in priljubljeno učiteljico in zborovodkinjo so jo silili v Komunistično partijo, kar pa je zavračala. Bila je in ostala je verna, takšni pa so bili v takratnem režimu na stranskem tiru. Kot učiteljica je naredila veliko dobrega, sploh na področju zborovskega petja za mladino, na katerem je dosegala tudi najvišje uspehe. O vsem tem in še številnih drugih temah bo govor v pričevanju, ki bo pritegnilo še tako zahtevnega gledalca. Avtor se je s pričevalko sprehodil po prelepi vasici Pedrovo s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino – in tudi to je vključeno v pričevanje.
Neveljaven email naslov