Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V podjetju Elektromaterial Lendava že več kot 60 let izdelujejo stikala in vtičnice, od klasičnih do modernih oblik in številnih barvnih kombinacij. Uspešno so preživeli čase tranzicije in gradbeno krizo, danes pa konkurirajo na tujih trgih, kamor prodajo 80 odstotkov proizvodnje. Elektromaterial Lendava, ki vključuje tudi invalidsko podjetje, ustvari okoli osem milijonov evrov letnih prihodkov.
Ste vedeli, da je v Evropi kar pet milijonov in pol delovnih mest povezanih z varilstvom in da je na svetu okoli tri milijone aktivnih varilcev, od tega v Sloveniji približno 15.000? Kvalificiranih varilcev povsod primanjkuje in so po iskanosti med kadri na tretjem mestu. Njihovo delo smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh.
Na trgu vzdrževanja in popravil motornih vozil se serviserji srečujejo z vrsto izzivov, ki so med drugim povezani z delovanjem zavarovalnic. Tako v Sekciji avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo na nevzdržno cenovno politiko pri obravnavah in povračilu škod. Kako nizke cene in dragi nadomestni deli vplivajo na delo, je predstavil Miran Andrejek, predsednik Sekcije avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin. CVETOVI ŠPANSKEGA BEZGA V SLADKORJU V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic...
V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic.
Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin.
Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
Stanovanja lahko hladimo s klimatskimi napravami. V večstanovanjskih hišah je energetsko potratno in neučinkovito hlajenje vsakega posameznega stanovanja s svojo klimatsko napravo. Že dolgo je znano daljinsko ogrevanje, ki ga uporabljamo v večjih mestih. Bi bilo lahko daljinsko tudi hlajenje?
Hlajenje je ključno pri zagotavljanju čim boljšega delovanja računalnikov, saj je toplota neizogiben stranski produkt delovanja računalnikov. Preveč toplote lahko povzroči njihovo upočasnjeno delovanje in celo okvare. Slovensko podjetje je izboljšalo sistem vodnega hlajenja za računalnike, ki deluje podobno kot hladilni sistem avtomobila.
Na Fakulteti za strojništvo UL so v sodelovanju s podjetjem Danfos Trata razvili posebno toplotno črpalko. Toplotna črpalka je naprava, ki toploto iz okolice pretvarja v energijo, s katero lahko ogrevamo dom in sanitarno vodo. Z enakim procesom, vendar z odvzemanjem toplote iz notranjosti doma in s sproščanjem v okolico, lahko prostor tudi hladi.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V belokranjskem podjetniškem inkubatorju sledijo smernicam Evropske unije, med drugim tudi na področju digitalizacije, saj so bili kot partner uspešni na javnem razpisu EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče. Z njegovo pomočjo bodo pospeševali digitalno preobrazbo javnega sektorja ter malih in srednje velikih podjetij; da pa bo teh čim več, skrbijo z rednim izvajanjem brezplačne podjetniške šole GO4 Ideja.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Kako z evropskimi sredstvi do novih zaposlitev? Projekt Zaposli.me+, ki ga izvaja Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, k zaposlitvi spodbuja predvsem brezposelne osebe z visokim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, dolgotrajno brezposelne in nizko izobražene ter starejše od 50 let.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
Neveljaven email naslov