Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo Mašo in Aljaža, ki sta po oddihu na Goričkem, kupila kmetijo z nekaj zemlje ter se začela ukvarjati s tržno pridelavo zelenjave. Napovemo tradicionalne prireditve ob Tednu gozdov, ki jih vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah razveselili obilne letine češenj, zelo dobro kaže tudi marelicam. Pri zagotavljanju sladkovodnih rib za domači trg igrajo pomembno vlogo ribogojnice, ki so izpostavljene tudi neugodnim klimatskim vplivom.
Gost Igor Kopše, vodja OE Maribor Zavod za gozdove Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Lanske poletne poplave so povzročile veliko škodo tudi v slovenskih ribogojnicah. Te so bile že poleti 2022 precej prizadete zaradi suše. Vzreja rib stagnira, čeprav je povpraševanje med domačimi potrošniki iz leta v leto večje.
Pridelava češenj ima v Sloveniji dolgo tradicijo, priljubljenost teh plodov pa je zelo velika. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah letos razveselili obilne letine češenj in marelic. Pred začetkom sezone obiranja, smo obiskali nekaj nasadov in pridelovalcev v okolici Maribora.
Na Goričkem, tik ob madžarski meji, je v času korone mlad par, vajen povsem drugačnega načina življenja in dela, začel v mirnem objemu neokrnjene narave graditi novo kmetijsko-podjetniško življenjsko zgodbo. Z Mašo in Aljažem ter nekaterimi člani Društva ekoloških pridelovalcev Pomurja - Rodna gruda smo na Goričkem preživeli zanimiv in prijeten dan. Televizijski zapis tega dne v naslednjih minutah delimo tudi z vami.
SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo. RAZMNOŽEVANJE SOBNIH RASTLIN Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin. CVETOVI ŠPANSKEGA BEZGA V SLADKORJU V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic...
V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Ana-Marija Berk tokrat nabira cvetove španskega bezga. Dobro jih je osušila, nato namočila v sladkor. Z njimi izboljša okus in polepša videz sladic.
Čeprav se konec maja posvečamo predvsem rastlinam in gredam na prostem, ne pozabimo na sobne lepotice. Razmnožujemo jih na prehodu iz pomladi v poletje, nekatere s semeni, druge hitreje zrastejo iz zelenih delov matičnih rastlin.
Tradicionalno srečanje članov kluba Gaia, kluba, ki združuje vrtičkarje, je bilo letos na otoku Krku v zalivskem mestecu Baška. Udeleženci so na strokovnih predavanjih lahko izvedeli kako gnojiti tla, izboljšati rodnost sadnega drevja, kombinirati balkonsko cvetje ali predelati jagode aronije. Srečanja smo se udeležili tudi z ekipo oddaje Na vrtu in pripravili posebno reportažo.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.
Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.
To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.
V vasi Gročana v občini Devin mlad kmet sadi semenski krompir. Vselej mu pomaga prijatelj, da gre delo lažje od rok. Letos pričakujejo dobro letino. Brez zaščite pred divjadjo pa pridelka ne bi bilo.
Neveljaven email naslov