Prvi korak za vstop v EU je Slovenija naredila 10. junija 1996, ko je sklenila sporazum o pridruženem članstvu, ki so ga v Luksemburgu podpisali takratni slovenski premier Janez Drnovšek, zunanji ministri vseh 15 članic, italijanski zunanji minister Lamberto Dini kot predsedujoči ministrskemu svetu in komisar Evropske komisije Hans van der Broek.

“Mislim, da smo danes skočili prek najtežje ovire v našem vključevanju v Evropo. To je bila do zdaj tudi najtežja preizkušnja po osamosvojitvi in mislim, da smo pri tem pridobili precej izkušenj tudi za nadaljnje vključevanje. Je pa današnji dan tudi veliko priznanje zato, ker mu je Evropska unija dala takšen pomen, ker je Velika Britanija prav za Slovenijo napravila izjemo in ker smo danes občutili, da so vsi zadovoljni, da se je to zgodilo,” je dogodke komentiral Drnovšek, ki je takoj po podpisu 240 strani dolgega sporazuma vložil prošnjo za polnopravno članstvo v EU-ju.

Italijanski zunanji minister je izrazil zadovoljstvo, da je med državama končan spor, zaradi katerega je Slovenija dve leti čakala na podpis sporazuma. Velika ovira podpisu so bile namreč zahteve Italije glede vračanja premoženja optantom, zato je Slovenija morala obljubiti, da bo postopno odprla trg nepremičnin za tujce.

V spodnjem prispevku si lahko ogledate odzive predstavnikov strank v slovenskem parlamentu, ki so jih podali predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle, predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Janez Kocijančič, predsednik Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša, predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne desnice (SND) Sašo Lap, predsednik Demokratske stranke (DS) Slovenije Tone Peršak, predsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik in Dimitrij Rupel iz Liberalne demokracije Slovenije (LDS).

Anketa med mimoidočimi na ljubljanskih ulicah glede pridružitvenega sporazuma.

Začetek pogajanj

V Bruslju so se 31. 3. tudi formalno začela pogajanja o vstopu Slovenije v Evropsko unijo, čemur je sledil pregled usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko, pri kateri gre za skupna pravila EU-ja na 80.000 straneh. Na medvladni konferenci ob začetku pogajanj za do takrat največjo širitev EU-ja je vodja slovenske delegacije Boris Frlec dejal, da cilj Slovenije vstop v letu 2003.

Sklenitev pogajanj Slovenije z EU-jem

Po petih letih je Slovenija 12. decembra 2002 na vrhu v Københavnu končala pogajanja za vstop v EU. V sklepni fazi so se pogajanja vrtela okoli tega, koliko denarja bo država v prvih letih članstva prejela iz evropske blagajne. Evropski svet je hkrati 1. maj 2004 potrdil za datum, ko se bo Evropska unija razširila z desetimi novimi članicami.

Referendum o vstopu v EU in Nato

23. marca leta 2003 smo se Slovenci na dvojnem referendumu odločali o vstopu v dve povezavi, Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo (Nato). Udeležba je bila 60-odstotna, za vstop v EU je glasovalo prepričljivih 89,64 odstotka volivcev. Vstop v Nato je podprlo 66 odstotkov volivcev.

Vstop v EU

Prvega maja je Slovenija skupaj s še desetimi državami slovesno vstopila v EU, ki se je tako razširil na 25 članic. "3, 2, 1! Dobrodošli v Evropski uniji!" S temi besedami je Romano Prodi 30. aprila 2004 na meji med Novo Gorico in Gorico pospremil vstop Slovenije v evropsko družino. Prvi dan v EU-ju je v Dublinu na Irskem slovenski premier Anton Rop skupaj z drugimi voditelji članic že zavihal rokave, saj je bila pred petindvajseterico zahtevna naloga dogovora o podpisu nove ustavne pogodbe.

Slovenski politiki so ob vstopu izražali ponos in zadovoljstvo, a hkrati opozarjali na izzive, ki so čakali državo in Evropsko unijo v razširjeni obliki. Predsednik države Janez Drnovšek je poudaril, da se začenja novo pozitivno obdobje z veliko priložnosti, medtem ko je nekdanji predsednik Milan Kučan izrazil upanje, da bodo "nam in Evropejcem dolgo svetile vse evropske zvezde".

Po vsej Sloveniji so na predvečer vstopa potekale številne slavnostne prireditve, še posebej v krajih ob meji z Avstrijo in Italijo ter Madžarsko, te so dosegle vrhunec ob polnoči z dvigi zastave EU-ja, ponekod pa so zagoreli tudi kresovi in nebo razsvetlili ognjemeti. Največja množica se je zbrala v Ljubljani.

Prve volitve v Evropski parlament

Velika zmagovalka prvih volitev v Evropski parlament je bila Nova Slovenija, ki je zbrala odstotek in pol več glasov od drugouvrščene skupne liste LDS-a in DeSUS-a. Obe sta dobili po dva evropska poslanca, pri NSi-ju sta to postala Ljudmila Novak in Lojze Peterle, pri LDS-u in DeSUS-u pa Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko. Dva poslanca je osvojil tudi SDS na tretjem mestu, to sta postala Romana Jordan Cizej in Mihael Brejc, medtem ko je ZLSD-ju pripadel en poslanski sedež, ki ga je s pomočjo preferenčnih glasov osvojil predsednik stranke Borut Pahor.

Volitve je zaznamovala skromna udeležba, saj se jih je od 1,6 milijona volilnih upravičencev glasovanja udeležilo le dobrih 455.000 oziroma nekaj več kot 28 odstotkov. To je bila sicer tudi povprečna volilna udeležba v desetih novih članicah EU-ja.

Oglejte si še nekaj fotografij s ključnih dogodkov iz arhiva fotoagencije BoBo.