Tržni inšpektorat poudarja, da zakon o varstvu potrošnikov določa, da nenaročene ponudbe blaga, storitev ali digitalne vsebine, ki pozivajo potrošnika k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, niso dovoljene. Posledično potrošniki v primeru prejema nenaročenega blaga do podjetja nimajo nobenih obveznosti in niso zavezani k plačilu. Če se na nenaročeno ponudbo ne odzovejo, se šteje, da ponudbe ne sprejemajo. Ob tem poudarjajo, da se morajo potrošniki zavedati svojih pravic in se premišljeno odločati za spletno nakupovanje in prevzemanje paketov.

V primeru nakupov prek spleta je treba po njihovih navedbah najprej preveriti podjetje. Če podatkov o njem ni mogoče najti in tudi ni jasno, kam paket vrniti, svetujejo, da se nakup ne opravi.

O naročenem blagu naj potrošniki obvestijo tudi druge člane gospodinjstva, ki bi lahko paket od dostavne službe prevzeli. Razlog za sumničavost je upravičen, tudi če se informacije o pošiljatelju na paketu razlikujejo od tistih na spletni strani ali pa sploh niso navedene.

Če potrošniki prejmejo paket z odkupnino, za katerega je zahtevano plačilo po povzetju, na inšpektoratu poudarjajo, da je treba pred samim plačilom preveriti naziv in naslov podjetja. Če pošiljatelj ni znan ali sploh ni naveden, se paket zavrne.

Če paket nima odkupnine in ga kljub temu prevzamete, v paketu pa je račun, tega potrošnik ni dolžan plačati, prav tako ni dolžan paketa vračati na svoje stroške, opozarjajo pristojni.

Inšpektorat podjetju ne more naložiti vračila že plačane kupnine

Če ima pošiljatelj nenaročenega blaga sedež v Sloveniji, se lahko potrošniki za pomoč obrnejo na tržni inšpektorat, ki bo podjetje, ki ponuja potrošniku nenaročeno blago s takojšnim ali odloženim plačilom, kaznoval z globo od 5000 do 50.000 evrov. Inšpektorat pa na drugi strani podjetju ne more naložiti vračila že plačane kupnine.

Če je podjetje v drugi državi članici EU-ju, pa se lahko potrošniki za pomoč obrnejo na Evropski potrošniški center. "V primeru večjega števila oškodovancev znanega pošiljatelja iz EU-ja lahko tržni inšpektorat sodeluje s pristojnimi organi v tujini, da zagotovi spoštovanje pravic potrošnikov," so navedli.

Kot so še izpostavili na inšpektoratu, so na podlagi številke paketa že večkrat zahtevali podatke o pošiljatelju. "Izkazalo se je, da slovenskim dostavnim družbam pakete največkrat dostavljajo dostavna podjetja iz tujine, ki niso dejanski pošiljatelji in v primeru katerih se sledi zaradi omejenih možnosti nadaljnjega poizvedovanja izgubijo," so poudarili in dodali, da so v nekaterih primerih pošiljatelji podjetja iz Kitajske.

Če gre za pošiljatelja iz tretjih držav, lahko potrošniki pomoč poiščejo le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. Tržni inšpektorat v tem primeru nima pristojnosti za ukrepanje.

Glede odgovornosti dostavnih podjetij na inšpektoratu pojasnjujejo, da ta niso tista, ki imajo v razmerju do potrošnikov obvezo vračila kupnine, saj s potrošnikom nimajo sklenjene pogodbe. Prav tako nimajo podatkov o vsebini paketa in informacij, ali je paket dejansko bil naročen ali ne.

Če potrošniki menijo, da so bili žrtev goljufije ali nezakonitega ravnanja pošiljatelja, se lahko obrnejo po pomoč tudi na lokalno policijsko postajo. Policija lahko pomaga pri preiskavi in ukrepanju v primerih suma goljufije ali nezakonitih dejavnosti, so še poudarili na tržnem inšpektoratu.