Pobudo za posvetovalni referendum o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene so vložili poslanci največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda. Kot so ob tem pojasnili, so se za to odločili, saj konopljo uporablja že veliko ljudi in gre za uporabno rastlino, ki je "žal dobila preveč negativno konotacijo".
Po tem, ko je zakonodajno-pravna služba še pred obravnavo predloga na delovnem telesu DZ-ja opozorila, da referendumsko vprašanje vsebuje več vsebin, ki so lahko tudi ločljive, ter da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, so v Svobodi in Levici na odboru DZ-ja za zdravstvo pripravili dopolnilo, s katerim so prvotno referendumsko vprašanje – "Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?" – razdelili na dve.
Dve referendumski vprašanji:
in
"Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"
V opoziciji so že ob obravnavi predloga na matičnem delovnem telesu DZ-ja, pozneje pa še večkrat v nadaljnjem parlamentarnem postopku, takšni potezi ostro nasprotovali. Pobudnikom referenduma so očitali procesne nepravilnosti in zlorabo poslovnika DZ-ja pri preoblikovanju referendumskih vprašanj, ki bi po njihovem mnenju morala biti predmet dveh referendumov.
Po tem, ko so bila njihova opozorila preslišana tudi na obravnavi v DZ-ju, so se v opoziciji obrnili še na ustavno sodišče, kamor so vložili zahtevo za ustavno presojo odloka s predlogom za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. Predlog za začasno zadržanje je ustavno sodišče sicer zavrnilo, a ob tem poudarilo, da bodo nadaljnje postopke vodili absolutno prednostno.
Nasprotniki referenduma (NSi in SDS) so PROTI, ker menijo, da:
- je posvetovalni referendum nesmiseln, saj je uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji že urejena,
- je sprememba prvotnega referendumskega vprašanja vodila v zlorabo poslovnika DZ-ja in oblikovanja dveh vsebinsko drugačnih referendumskih vprašanj, ki bi morali biti predmet dveh referendumov;
- bi bil posledično referendum v nasprotju z ustavo.
Očitki o izključevanju stroke
Poleg očitkov o kršitvah postopkov pri njegovem razpisu, ki jih poudarja opozicija, pa se v okviru referenduma o rabi konoplje pojavljajo tudi opozorila o pomanjkanju strokovne razprave. Da je bila odločitev o posvetovalnem referendumu sprejeta brez stroke in druge zainteresirane javnosti, so med drugim opozorili v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni. Ob obravnavi referendumske pobude po njihovih navedbah na sejo odbora DZ-ja ni bila vabljena niti strokovna javnost niti nevladne organizacije s področja zdravja in socialnega varstva.
"Še več, v zadnjem trenutku je bilo po zanesljivih informacijah Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni na pobudo sklicatelja seje odbora umaknjeno tudi vabilo ministrstvu za zdravje, ki je bilo prvotno vabljeno na sejo. Pomembni deležniki tako niso smeli podati svojega strokovnega mnenja, s čimer se poraja vprašanje, s kakšnim namenom se hiti z razpisom posvetovalnega referenduma o tako pomembni tematiki z velikim vplivom na zdravje prebivalstva," so opozorili v sporočilu za javnost.
"Legalizacija ne izpolnjuje obljub"
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, ki v referendumski kampanji nastopa kot eden od organizatorjev, povezuje Inštitut Utrip, Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija (No Excuse), društvo za zdravje srca in ožilja Za srce in Slovensko zvezo za javno zdravje, okolje in tobačni nadzor. Združenje je tudi slovenski predstavnik Mednarodne mreže za kronične nenalezljive bolezni NCD Alliance.
"V evropski regiji je približno 90 odstotkov vzrokov obolevnosti in smrtnosti povezanih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, glavni dejavniki tveganja za te bolezni pa so tobak, nezdrava prehrana, alkohol in fizična nedejavnost. Večja dostopnost konoplje z visoko vsebnostjo THC-ja, ki je za zdravje močno škodljiva substanca, bi lahko problematiko nenalezljivih kroničnih bolezni še poslabšala," je opozoril predsednik združenja Franc Zalar.
Po navedbah združenja podatki iz držav, v katerih se je že zgodilo rahljanje zakonodaje na področju osebne uporabe konoplje (Kanada, več zveznih držav ZDA in Urugvaj), ob tem "jasno kažejo, da legalizacija ne izpolnjuje obljub o zmanjšanju črnega trga, zmanjšanju kriminala in padcu števila uporabnikov ter zmanjšanju škode zaradi vlaganja v preventivo". Kot poudarjajo, so učinki pogosto nasprotni, zato nekatere države, denimo ameriška zvezna država Oregon, že sprejemajo ukrepe, s katerimi znova zaostrujejo dostopnost konoplje.
Opozorila o prvem koraku k "popolni komercializaciji"
"Pozitivnih vidikov morebitne uvedbe rabe konoplje v osebne namene ne vidimo, zlasti zaradi številnih negativnih posledic in trendov iz tistih držav, ki so sprejele takšne ali podobne ukrepe. Povsod po svetu opažamo, da so tovrstni ukrepi (poleg ohlapnejših ukrepov s področja medicinske konoplje, kot sta npr. gojenje in predelava “medicinske” konoplje za samooskrbo brez nadzora pristojnih ustanov) le prvi korak proti popolni komercializaciji konoplje za ustvarjanje dobičkov zelo ozke skupine zainteresiranih poslovnih subjektov," so sporočili iz združenja.
Direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir je ob tem poudaril preplet tobačne industrije in industrije pridelave konoplje. Kot opozarja, so namreč številna podjetja iz tobačne industrije ob zaostrovanju tobačne zakonodaje po vsem svetu svoje finančne interese začela preusmerjati v industrijo konoplje. "Iščejo tržno nišo za izgubljen dobiček iz tobaka in tobačnih izdelkov, pri tem pa jim je malo mar za zdravje ljudi, zlasti otrok in mladih," je poudaril.
"Referendum spodbuja zmedo in podaja napačno sporočilo"
Potencialen negativen vpliv, ki bi ga imela legalizacija konoplje za osebno rabo na mladostnike, je sicer med osrednjimi argumenti, ki jih poudarjajo nasprotniki referendumskega vprašanja. "S predlogom posvetovalnega referenduma so šli predlagatelji enostavno predaleč, saj spodbuja zmedo in podaja napačno sporočilo javnosti o konoplji," je prepričana predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič.
Poudarila je, da med dejavnike tveganja za večjo uporabo konoplje med mladimi spadajo zlasti pozitiven odnos do njene uporabe, večja dostopnost ter družbene norme, ki so v prid njeni uporabi. "Sprememba predloga, ki predstavlja korak v smeri legalizacije in komercializacije konoplje, pa bi lahko z olajšanim dostopom do te droge še bolj poglobila stiske mladih, saj je znano, da uporaba konoplje poveča tveganje za razvoj depresije, anksioznosti in samomorilnosti ter drugih duševnih motenj," je dejala.
Kot poudarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, poleg tega Slovenija v Evropi in svetu velja za eno od držav, ki je med prvimi leta 1999 dekriminalizirala posest manjše količine katere koli prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, pri čemer imajo sodniki za prekrške diskrecijsko pravico, da na podlagi dejstev in okoliščin odločajo o ukrepanju ali neukrepanju zoper morebitnega kršilca zakona, npr. če ta prostovoljno vstopi v program zdravljenja uporabnikov prepovedanih drog ali socialnovarstvene programe, ki jih potrdi pristojno ministrstvo.
Na tveganja ob uporabi konoplje opozarja tudi NIJZ
Na številne izjave in sporočila, ki prikazujejo uporabo konoplje kot normalizirano vedenje in ne kot zdravstveno tveganje, je pred začetkom referendumske kampanje opozoril tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki sicer v referendumski kampanji ne sodeluje.
Podobno kot v združenju za kronične nenalezljive bolezni tudi na NIJZ-ju poudarjajo, da so ob zavajajočih in nekritičnih sporočilih o konoplji najbolj dovzetni za to, da njeno uporabo začnejo razumeti kot nekaj, kar ne predstavlja tveganja, mladostniki. “Podatki potrjujejo, da se v zadnjih letih pri nas zmanjšuje delež tistih mladostnikov, ki prepoznavajo rabo konoplje kot tvegane za zdravje,” poudarjajo na NIJZ-ju, kjer opozarjajo, da ima Slovenija po mednarodno primerljivih podatkih po razširjenosti rabe konoplje med mladostniki že zdaj nezavidljive rezultate v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
NIJZ ob tem poudarja, da je uporaba konoplje najbolj tvegana ravno pri mladostnikih. “Razvojno obdobje dozorevanja možganov predstavlja namreč posebno obdobje tveganja uporabe psihoaktivnih snovi. Raziskave v zadnjih letih kažejo, da je uporaba konoplje v tem razvojnem obdobju škodljiva, saj povzroča spremembe v funkciji in strukturi možganov mladostnikov. Še zlasti, če začnejo mladostniki uživati konopljo v zgodnji adolescenci in kadar gre za pogosto uživanje snovi z visoko vsebnostjo THC-ja,” opozarjajo na inštitutu.
Kot najpogostejše posledice uporabe konoplje med mladostniki na NIJZ-ju navajajo “okrnjen kratkoročni spomin, tesnobnost, paniko ter preganjavico”, ob tem pa opozarjajo, da so ob uporabi konoplje pri mladostnikih tudi pogostejše težave v šoli in v odnosih s sovrstniki. Zgodnji začetek in redna uporaba konoplje v mladosti lahko ob tem po opozorilih NIJZ-ja vodi tudi do razvoja hujših duševnih motenj, kot “so psihotične in depresivne motnje, ter predstavlja večje tveganje za razvoj odvisnosti od drugih drog v poznejšem življenju”.
Pri mladostnikih, ki redno uporabljajo konopljo, lahko težave vztrajajo tudi po prenehanju uporabe, še opozarja NIJZ, ki je med potencialnimi tveganji poudaril še povišan srčni utrip in krvni tlak, povečano tveganje za srčni infarkt in celo srčni zastoj.
Skoraj polovica mladostnikov (47,3 odstotka) ob tem zaznava, da je konoplja lahko dostopna. “Prav dostopnost in nizko zaznana tveganja, povezana z uporabo konoplje, sta ključna dejavnika, ki vplivata na razširjenost uporabe konoplje pri mladostnikih,” opozarja NIJZ.
Raba konoplje v medicinske namene legalizirana že 10 let
Kot omenjeno, je uporaba konoplje v medicinske namene – v nasprotju s t. i. rekreativno uporabo – dovoljena. Vlada je namreč leta 2014 s potrditvijo sprememb uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog zdravnikom omogočila, da poleg sintetičnih in naravnih kanabinoidov predpisujejo tudi medicinsko konopljo.
“Bolnikom je omogočen dostop tudi do varnih in standardiziranih cvetnih vršičkov konoplje, ki se lahko, skladno s smernicami za njihovo predpisovanje, predpišejo kot magistralno zdravilo. Poleg tega so bolnikom na voljo na zdravniški recept tudi druga magistralna zdravila iz kanabinoidov, katerih stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,” so sporočili z NIJZ-ja.
Kot poudarjajo, je dostopnost do zdravil s kanabinoidi torej omogočena vsem bolnikom, ki bi takšno zdravljenje potrebovali in jim ga svetuje zdravnik. “Menimo, da mora biti medicinska konoplja, tako kot druga zdravila, regulirana in varna za uporabo ter v pristojnosti medicinske stroke,” so še poudarili.
Iz Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni so sporočili, da rabo konoplje v medicinske namene načeloma podpirajo, "kjer za to obstajajo neizpodbitni znanstveni in klinični dokazi s podporo medicinske stroke". Glede morebitnega gojenja in predelave konoplje v medicinske namene na območju Slovenije, kar obravnava prvo referendumsko vprašanje, pa menijo, da je nadgradnja zakonske ureditve v tej smeri nesmiselna in neracionalna.
"Vprašanje bi bilo smiselno urediti le ob predpostavki, da bi resna slovenska podjetja z izkušnjami in referencami na tem ali sorodnih področij na podlagi podeljene koncesije države in pod strogimi kriteriji in standardi, ki veljajo za vsa zdravila, gojila in predelovala konopljo za medicinsko rabo tudi za druge (tuje) trge," so sporočili in dodali, da "za tovrstna strokovna ali politična vprašanja ne bi bilo treba sklicevati referenduma".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje