Slovenske zdravniške organizacije, ki nasprotujejo evtanaziji oz. pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sicer opozarjajo, da evtanazija ni v skladu z zdravniškim poklicem, namesto evtanazije predlagajo razvoj paliativne oskrbe. Foto: Reuters
Slovenske zdravniške organizacije, ki nasprotujejo evtanaziji oz. pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sicer opozarjajo, da evtanazija ni v skladu z zdravniškim poklicem, namesto evtanazije predlagajo razvoj paliativne oskrbe. Foto: Reuters

Nasprotovanje evtanaziji oz. pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so v zadnjih letih, ko so se tudi v Sloveniji začele javne razprave in pobude za njeno legalizacijo, izrazili v večini zdravniških društev in organizacij, poleg njih tudi največje verske skupnosti ter desni pol slovenske politike. Pri argumentaciji svojih stališč pa se večkrat poslužujejo tudi primerjav z nacisti in tretjim rajhom, kjer so izvajali zloglasni program evtanazije T4, v okviru katerega so po oceni zgodovinarjev usmrtili okoli četrt milijona prizadetih, neozdravljivo bolnih in duševnih bolnikov, tako otrok kot odraslih. Ali pa pri nasprotovanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vlečejo vzporednice z zločinskimi medicinskimi poskusi, ki so jih izvajali v nacistični Nemčiji.

Slovensko zdravniško združenje o možnih zlorabah

"Številni huje bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, tudi opredelitev te sposobnosti ni preprosta, zato lahko o njih odločajo drugi. Mnogi živijo osamljeni v domovih starejših občanov ali v težkih socialno-ekonomskih razmerah in jih takšne razmere lahko vodijo v odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Lahko se čutijo kot finančno ali čustveno breme družinskim članom, lahko občutijo tudi pritiske svojcev. Nekateri pa preprosto ne želijo več živeti, bodisi zaradi izgube veselja do življenja ali pa zaradi socialne izoliranosti, ki postaja čedalje večji družbeni problem."

"V prvi polovici 20. stoletja sta naravoslovna in družboslovna znanost zašli na stranpot, na katero je po drugi svetovni vojni svetovno zdravniško združenje s sprejetimi in dopolnjevanimi deklaracijami zapisalo, da nekaterih stvari zdravniški poklic nikoli več ne bo delal, in da tistih stvari, ki so se dogajale v času evgenike, iz katere so potem zrasle znanstvene rasne teorije in vrhunec dosegle z delom človeka, ki je bil tudi zdravnik, Josef Mengele, nikoli ne bomo več ponavljali," je v začetku marca na novinarski konferenci, kjer so predstavniki zdravniških organizacij izrekli nasprotovanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pojasnil predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.

Verjetno najbolj odmevne so bile izjave nekdanjega poslanca SDS-a, zdaj predsednika stranke Glas upokojencev Pavla Ruparja, ki je pred dobrim letom od predsednice republike Nataše Pirc Musar na družbenem omrežju Facebook zahteval, da odstrani svojo svetovalko Biserko Marolt Meden, ki je v okviru društva Srebrna nit sodelovala pri pripravi predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja.

"Predsednica države si je za svetovalko za upokojenska vprašanja izbrala Biserko Marolt Meden, ki se zavzema za evtanazijo. Takšno svetovalko bi si vzel Adolf Hitler v tretjem rajhu. Nacisti so pomagali duševno prizadetim in nato starejšim v prehitro smrt," je nato Rupar izjavil na enem izmed svojih zborovanj.

Nasprotovanje zdravniških organizacij

Slovenske zdravniške organizacije, ki nasprotujejo evtanaziji oz. pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sicer opozarjajo, da evtanazija ni v skladu z zdravniškim poklicem, namesto evtanazije predlagajo razvoj paliativne oskrbe. Slovensko zdravniško društvo je v svoji deklaraciji navedlo, da zagovarja stališče etične komisije Svetovnega zdravniškega združenja (WMA – World Medical Association).

"Zdravniki smo zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenja, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Nedopustno je, da predlagani zakon zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, kar je v diametralnem nasprotju z našim osnovnim poslanstvom, zato smo tudi večinsko proti in ne želimo prevzeti vloge izvajalca zakona," so zapisali in poudarili, da so "od Hipokrata do določil ženevske in helsinške deklaracije zavezani ohranjanju in spoštovanju človeškega življenja". Zato je zakonski predlog, kot navajajo, v nasprotju z etičnimi vrednotami zdravniškega poklica.

"Cilj zdravniškega poslanstva ob koncu življenja je lajšati pacientom bolečine in trpljenje ob ohranjanju človeškega dostojanstva s pomočjo sodobne paliativne medicine," so poudarili ter opozorili, da je eden najpomembnejših problemov možnost zlorab na številnih področjih.

"Številni huje bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, tudi opredelitev te sposobnosti ni preprosta, zato lahko o njih odločajo drugi. Mnogi živijo osamljeni v domovih starejših občanov ali v težkih socialno-ekonomskih razmerah in jih takšne razmere lahko vodijo v odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Lahko se čutijo kot finančno ali čustveno breme družinskim članom, lahko občutijo tudi pritiske svojcev. Nekateri pa preprosto ne želijo več živeti, bodisi zaradi izgube veselja do življenja ali pa zaradi socialne izoliranosti, ki postaja čedalje večji družbeni problem. Možne zlorabe bodo tudi na področju presaditve organov, vseh možnosti zlorab pa še ni mogoče predvideti v celoti," so še navedli v deklaraciji.

Zdravniki napovedujejo ugovore vesti

Predsednik zdravniškega društva je sicer marca napovedal, da bodo zakon, če ga bo državni zbor sprejel, sicer spoštovali, bodo pa mnogi izkoristili ugovor vesti. "Napovedujem, da bodo kolegice in kolegi po vrsti uveljavljali ugovor vesti," je dejal.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović pa je tedaj pojasnila, da predlogu zakona nasprotujejo predvsem v osnovni želji zdravnika pomagati bolniku.

Referendumsko vprašanje

Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?

"Ta sprememba se že izvaja v nekaterih državah po Evropi in po svetu in je razumljena kot neke vrste napredek medicine in družbe, vendar se v daljšem zgodovinskem obdobju postavlja veliko vprašanje, ali gre res za napredek ali pa gre za zablodo, kot smo jo poznali pred časom z evgeniko. Ali pa neko posebno zablodo sedanjega časa, kjer stremimo k neki idealni podobi življenja posameznega človeka, vse ostalo, na primer trpljenje ali invalidnost, pa nam, kljub možnostim ljudem pomagati, postaja nepomembno oz. nevzdržno trpljenje," je opozorila in dodala, da se bodo zagotovo našli tudi zdravniki, ki se z zakonom strinjajo in ga bodo izvajali.

Kirurg in predsednik vladnega strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pa je denimo predlagateljem zakona o prostovoljnem končanju življenja očital, da so spisali populističen predlog, ki krši medicinsko etiko.

"Noben zakon ni nad kodeksom zdravniške etike. Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko," je lani poleti dejal za TV Slovenija.

Radko Komadina je predsednik zdravniškega društva, ki evtanaziji nasprotuje. Foto: BoBo
Radko Komadina je predsednik zdravniškega društva, ki evtanaziji nasprotuje. Foto: BoBo

Verska skrb pred zlorabami

Slovenska katoliška cerkev, natančneje slovenski škofje, so se prav tako lani poleti, ko so bili v DZ vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, v skupni izjavi odzvali, da zakonskemu predlogu ostro nasprotujejo.

"Katoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv," so navedli in izrazili skrb predvsem zaradi možnosti "pasivne prisile k samomoru s pomočjo", pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo "hitra rešitev" občutka odvečnosti in z zdravljenjem povezanih stroškov.

"Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega 'spolzkega klanca' v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami. Slovenska družba, v njenem imenu državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in 'lepo' življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s tem zakonom," so med drugim navedli.

Mufti islamske skupnosti Nevzet Porić pa je v nagovoru ob začetku kurban bajrama poudaril, da je evtanazija v islamu prepovedana. "Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika. Evtanazija je v islamu prepovedana," je dejal.

Zahteva po zaustavitvi posvetovalnega referenduma

Izmed slovenskih parlamentarnih strank predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja močno nasprotujeta obe opozicijski stranki SDS in NSi, ki ob tem obe poudarjata, da mora država okrepiti paliativno oskrbo.

SDS in NSi sta tudi vložila zahtevo za ustavno presojo odloka o posvetovalnem referendumu in začasno zadržanje odloka do končne odločitve. Referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je po njihovem mnenju v nasprotju z ustavo, med drugim s 17. členom, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo.