Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Življenje nas neizogibno postavi pred različne preizkušnje, ki lahko pridejo v različnih oblikah. Soočanje z njimi zahteva pogum, odpornost, pogosto tudi pomoč drugih in predvsem ljubezen. Da ta premaga vse, nas je učila tudi Manca Košir. Kako jima ta njena lekcija in predvsem njena ljubezen pomaga pri premagovanju težkih trenutkov, nam bosta razkrili njeni hčeri, Ladeja Godina Košir in Tina Košir. Obiskali smo zakonca Slavko in Iztoka Ilicha, ki je ob našem obisku iskreno spregovoril o spopadanju z ženino boleznijo in o sprejemanju njunega novega načina življenja, Marjetka Gregorc pa nam je zaupala, kako išče pot do svojega odraslega sina, s katerim sta že pred leti prekinila stike. Nekaj usmeritev, kako se spoprijeti z najtežjimi življenjskimi preizkušnjami, bo z nami delila tudi psihologinja in doktorica psihoterapevtskih znanosti Tjaša M. Kos. Ob zaključku oddaje bomo prisluhnili še intimni izpovedi Doris Kukovičič, mame, ki je morala sprejeti nesprejemljivo, smrt sina Matica. »Ne bom pustila žalosti, da me zlomi,« je obljubila Maticu. Odnos z njim se ni končal in tudi ne pogovori z njim. Doris mu redno piše pisma, nekatera so zdaj izšla tudi v knjigi.
Za nekoga, ki se želi ukvarjati z lesenimi površinami in ima ročne spretnosti, je lahko prava izbira poklic parketarja. Bili smo pri mojstrih v Parketarstvu Podlesnik. Obširneje pa bomo poročali tudi o Forumu obrti in podjetništva, na katerem so obrtniki opozorili med drugim na nevzdržne birokratske ovire.
Ponovno smo obiskali pred šestimi leti postavljeno umetno gnezdilnico za čuka in v njen odkrili številčen podmladek te vrste sov, ki je zelo ogrožena. Spoznavamo sviloprejke, ki so v svojem kratkem življenju pravo darilo narave. Svetujemo, na kaj moramo pomisliti preden se s psom odpravimo na izlet. Preverjamo, kako kaže koroškim žigcem in kakšna so prizadevanja Kinološke zveze Slovenije za priznanje te slovenske pasme. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
SKALNJAK OB POTKI V zadnji majski oddaji začneta Irena in Sebastjan urejati nov skalnjak in pot. Za podlogo sta uporabila nerazgradljivo folijo, ki bo zadrževala razrast plevelov. 'Odpadne' skale je Sebastjan nabral na mestu, kjer so gradili cesto. Skalnjak, ki je za zdaj zasajen s sonceljubnimi rastlinam, pa še ni končan. Z GAIO NA OBISKU - DANICA DOLENC Danica Dolenc uživa na svojem pestrem vrtu. Poleg obilice trajnih okrasnih rastlin goji tudi vrtnine. Tako sta s strokovno sodelavko kluba Gaia v negnojeno gredico posadili fižol. Kako pomagati prezgodaj posajenim paprikam, je zanimalo Danico. Na novo sta nekaj teh občutljivih predstavnic plodovk posadili v rastlinjak. KOT POBESNELE ZORIJO JAGODE HASKAP Že tako veljajo za prve dozorele plodove, ki nas vabijo s sadnega vrta, letos pa so jagode haskap še posebej pohitele. Zorijo precej prej kot običajno. Obiskali smo nasad, ki ga je Anja Kokol z možem zasadila pred osmimi leti. Te 'sibirske' borovnice, kot se jih je prijelo ime med ljudmi, so dokaj nezahtevne grmovnice. Z vsakega grma lahko naberemo nekaj kilogramov sladko-kiselkastih jagod. navrtu@rtvslo.si
Skok s posebno obleko z visoke gore, nastop pred množico, govorjenje resnice, pomoč ljudem v naravnih katastrofah … Pogum se lahko kaže z dejanji in moralnimi odločitvami. Pogumna oseba se zaveda tveganja, vendar se kljub temu odloči za neko vedenje. Edo Senica je eden od pionirjev skakanja BASE in letenja s tako imenovano netopirsko obleko. Pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h. Med enim od skokov je nosil merilne naprave, ki so merile njegovo počutje in stres. Kaj so izmerile? Pogum nas spremlja že od prazgodovine. Zakaj ga evolucijsko potrebujemo? Je pogum tudi gonilo napredka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Edo Senica je eden od pionirjev BASE padalstva pri nas in skoraj sinonim za letenje z letečo obleko, kjer pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Šlezijska univerza v Opavi spada pod mrežo EU STARS in skrbi za prestruktiriranje manj razvitih regij na Češkem. Moravsko-šlezijska regija se namreč sooča s težavo pomanjkanja malih in srednjih podjetij, zato se v tamkajšnjih študijskih programih s posebnim poudarkom ukvarjajo s področjem podjetništva.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Žuboreče brzice rek, skrivnostne podzemne jame, gozdovi, kamor redko stopi človeška noga, vinorodni hribčki in barvite doline – to je okolje, v katerem živi in ustvarja priznani slovenski ilustrator Peter Škerl. Slovenska arhitektka in oblikovalka Manca Ahlin s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela. Tradicijo klekljarstva povezuje z digitalnimi tehnologijami. V središču Divače na Krasu stoji Škrateljnova domačija. S svojimi koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo, danes pa je tu dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Ta je posvečen prvi slovenski filmski zvezdi evropskega nemega filma Iti Rini in slovenski filmski dediščini. Po rovih na območju gore Pece na Koroškem danes ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika. Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih prisegajo na butično proizvodnjo izbranih češenj. Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Neveljaven email naslov