V Avtomobilnosti smo se posvetili teoriji in praksi zaviranja motociklov. Pri tem je izjemno pomembno upoštevati reakcijski čas. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
V Avtomobilnosti smo se posvetili teoriji in praksi zaviranja motociklov. Pri tem je izjemno pomembno upoštevati reakcijski čas. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Vedeli smo, da bo to vprašanje sprožilo veliko debat in teorij, ker je teorija nekaj, praksa ali realnost pa včasih tudi drugo.

Varnostna razdalja in reakcijska pot sta izjemno pomembna elementa varne vožnje. Še posebej pomembna sta za motoriste, saj ta v vožnji pogosto dobijo občutek, tudi zaradi bolj telesno aktivnega dojemanja zavorne sile, da se bodo do vozila pred sabo z lahkoto ustavili. Reakcija mora biti hipna in kratka, da motoristu ne uspe niti priti do točke, ko bi lahko začel zavirati. Vse povedano velja za vsa prevozna sredstva, tudi za vožnjo z električnim skirojem ali kolesom. Mimogrede, pri kolesarskih dirkah lahko zelo nazorno vidimo, kako tvegana je vožnja tik za kolesarjem. Tudi v primeru zelo natreniranih refleksov je premajhno varnostno razdaljo nemogoče pretentati.

Vožnja motocikla ima svoje zakonitosti. K eni se pogosto vračamo, to je zaviranje. Razlog je enostaven, motocikli hitro pospešijo, uspešno ustavljanje pa je precej zahtevnejši proces. Če se ne izide po načrtih, postane del, s katerim se ukvarja policijska statistika. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Vožnja motocikla ima svoje zakonitosti. K eni se pogosto vračamo, to je zaviranje. Razlog je enostaven, motocikli hitro pospešijo, uspešno ustavljanje pa je precej zahtevnejši proces. Če se ne izide po načrtih, postane del, s katerim se ukvarja policijska statistika. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Avtomobil je težji, a ima prednosti pri ustavljanju

Kar nekaj razlogov je, zaradi katerih velja, da je zavorna pot avtomobila krajša kot pri motorju. Povšina, s katero avtomobil in s katero motor pri zaviranju “zgrabita” asfalt, je že ena izmed teh. Večji stik pomeni boljši oprijem in s tem večjo zavorno silo, kar skrajša zavorno pot. Drug razlog je v teži in njeni porazdelitvi. Avtomobili so seveda občutno težji, kar je za zaviranje slabo, a hkrati masa ob močnem zaviranju poveča pritisk na pnevmatike, kar poveča oprijem pnevmatik na cesti.

Poleg tega avtomobili zaradi svoje zasnove in oblike bolje porazdelijo težo med prednje in zadnje pnevmatike, kar omogoča učinkovitejše zaviranje. Tretji razlog je v stabilnosti pri močni obremenitvi zaviranja v sili. Zaradi štirih koles in širše oblike so avtomobili v takem kritičnem trenutku stabilnejši, še posebej v primeru delovanja sistema ESC, ki še dodatno omogoči idealno in enakomerno porazdelitev zavorne sile na vsako kolo posebej. In to glede na različne oprijeme pod vsakim kolesom posebej, ob tem pa ohranja stabilnost vozila v smeri vožnje. Vse našteto je s sistemom ABS tudi v motociklih postavljeno na povsem drugo raven kot v primeru motorjev, ki zavornega sistema ABS nimajo.

Če je varnostna razdalja premajhna, hitro zmanjka časa za to, da bi sploh lahko zavirali. Ko že začnemo zavirati, pa je zanimivo, da motoristi v afektu pogosto močneje pritisnejo zadnjo zavoro, sprednjo pa manj. Verjetno zaradi vgrajenega strahu, da bo kolo zablokiralo in bo sledil padec. Eno in drugo se da preprečiti s treningom, telesnim in vozniškim. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Če je varnostna razdalja premajhna, hitro zmanjka časa za to, da bi sploh lahko zavirali. Ko že začnemo zavirati, pa je zanimivo, da motoristi v afektu pogosto močneje pritisnejo zadnjo zavoro, sprednjo pa manj. Verjetno zaradi vgrajenega strahu, da bo kolo zablokiralo in bo sledil padec. Eno in drugo se da preprečiti s treningom, telesnim in vozniškim. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

ABS pomaga

Prav to je, tako pri avtomobilu kot motorju, ena najpomembnejših dodanih vrednosti zavornega sistema ABS. Če ima naše vozilo ABS, moramo v izrednih situacijah zavirati na polno, ne glede na to, kakšen oprijem je pod pnevmatikami in ne glede na to, kako vešči smo zaviranja. Na polno pomeni, da v avtomobilu v kritični situaciji z vso silo desne noge udarimo po pedalu za zavoro, pri motorju pa na polno stisnemo ročico zavore. Preostalo bo naredil zavorni sistem sam. Če smo bili dovolj hitri in imeli dovolj veliko varnostno razdaljo, se bo vse skupaj končalo brez trka.

Nikoli ne vemo, kdaj se bo zgodila situacija, ko bomo morali zavirati v sili. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Nikoli ne vemo, kdaj se bo zgodila situacija, ko bomo morali zavirati v sili. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Bo pri tem sistem ABS pridelal za kakšen centimeter ali decimeter daljšo pot, kot bi jo v primeru izjemno natančnega progresivnega in pravilno doziranega zaviranja lahko vešč voznik? Bo, ampak pozor, v kritični situaciji, torej v primeru, ko se pred nami zgodi nekaj, kar nas je presenetilo, bo tak kontrolirani progresivni način zaviranja neskončno težje izpeljati kot pa zavirati na polno. Pa še nekaj velja ob tem opozoriti, na kar je v videu opozoril tudi BMW Motorrad inštruktor Samo Trpin; vselej, pri zaviranju v sili pa še posebej, je treba ob zaviranju s pogledom iskati tudi možnost za obvoz in reševanje v sili. Tudi to je lažje početi, če ti sočasno ni treba misliti še na to, ali lahko že zaviraš do konca ali pa je še prezgodaj in zgolj na polno stisneš zavorno ročico ter jo držiš do zaustavitve, vmes pa s pogledom iščeš morebitne druge opcije reševanja.