Ob obeh skupnih zmagoslavjih na Dirki po Franciji je Tadej Pogačar lani in predlani tako rekoč spotoma in brez načrtnega osvajanja klancev osvojil tudi majico za najboljšega hribolazca.

Slovita pikčasta majica je ob rumeni majici za skupno najboljšega na dirki in beli majici za najboljšega mladega kolesarja, ki jih je obakrat pobral slovenski mladenič, izgubila posebno mesto v celotni zgodbi Tour de France.

Dvojne točke na vzponih ekstra kategorije

"Krivda", da je maillot à pois pristala pri končnem skupnem zmagovalcu, je bila v pravilih seštevka za najboljšega hribolazca. Na vzponih ekstra kategorije (HC), ki so bili hkrati etapni cilji, so se namreč delile dvojne točke.

Etapna zmaga na Grand Colombieru in tretje mesto na Col de la Loze sta Pogačarju septembra 2020 prinesla glavnino točk, res pa je za prvo pikčasto majico moral na kronometru na samem vzpona na La Planche des Belles Fille ugnati Richarda Carapaza, kar mu je ob sanjski vožnji za rumeno tudi uspelo.

Lani je Pogačar, odet v rumeno majico, dobil zaporedni etapi v Pirenejih, ki sta se končala na Col de Portet in Luz Ardidenu, vzponih hors catégorie in z dvojnimi točkami je pikčasta majica znova pristala v lasti gorenjskega volka.

Kar pet etapnih ciljev na najtežjih klancih

Za 109. izvedbo Dirke po Franciji so pri prireditelju ASO-ju zato opustili dvojne točke za zmagovalce etap na najtežjih vzponih. Ne nazadnje letošnja velika pentlja prinaša štiri etapne cilje z vzponi ekstra kategorije: Col du Granon v 11., Alpe d'Huez v 12., Peyragudes v 17. in Hautacam v 18. etapi. Za dobro mero je tu še La super Planche des Belles Filles v 7. etapi, ki je vzpon 1. kategorije. Ob tem se sicer še kar pet etap zaključi s krajšimi ciljnimi vzponi, če pa dodamo še zaključni zid na drugem kronometru, je kar 11 od 21 etap konča na klancu. Voda na slovenski mlin ...

Skupno je letos 23. vzponov druge, prve in ekstra kategorije, kar je sicer kar občutno manj kot v zadnjih izvedbah (27 leta 2021, 29 leta 2020 in 27 leta 2019). Po en težak vzpon je v Vogezih, 12 v Alpah, eden v Centralnem masivu in 9 v Pirenejih.

Brez dodatnih odbitkov med etapo

Obenem so izginile vmesne bonifikacije, ki jih je v preteklih letih ASO postavil na izbrane (pred)zadnje vzpone razgibanih in gorskih etap, saj se boj za 8, 5 ali 3 odbitne sekunde ni nikoli razživel, predvsem pa so ponujale premajhno nagrado za kakšno dodatno akcijo.

Sprinterske točke, kot bi jih delila WvA in MvdP

Nasprotno so prireditelji šli nasproti tudi največjima zvezdnikoma, ki se bi lahko potegovala za zeleno majico najboljšega po točkah, ki običajno pripade sprinterjem. Na letošnji Dirki po Franciji so po profilih dejansko na voljo čistim, težkim sprinterjem zgolj pet etape: 2. in 3. na Danskem, 4. ob prihodu v Francijo in ob koncu v 19. etapi ter seveda na Elizejskih poljanah v Parizu v zadnji, 21., etapi.

Kljub izredno razgibanemu terenu in dejanskemu zaključku na klancu pa se bo največje možno število točk kot na sprinterskih etapah delilo tudi v 6. etapi v Longwyju in v 8. etapi v Lozani. Etapi, ki naj bi jih krojila Wout van Aert in Mathieu van der Poel. A vsaj na najdaljšem dnevu 109. Toura, ko karavano čaka 220 km med Binchem in Longwyjem, se pričakuje na delu Mateja Mohoriča, specialista za najdaljše etape.

S homologacijo vseh etap se je skupna dolžina dirke podaljšala za 18,5 km, pri čemer sta se pridobili dve etapi, ki po novem presegata magično mejo 200 km, saj sta bili 2. in 15. etapa ob predstavitvi za spoznanje krajši.