Vsako leto utrpi poškodbo hrbtenjače približno 40 Slovencev. Pred leti so bile glavni razlog za poškodbo hrbtenjače prometne nesreče, letos pa je več poškodb zaradi padcev in skokov v vodo, so pojasnili na novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače v univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča). Gre za težke poškodbe z ohromitvijo nekaterih ali vseh udov. Pri vseh bolnikih pa del okvare kljub fizioterapiji ostane.
Vzroki za poškodbo so različni. »Ugotavljamo, da se povečuje delež poškodb zaradi različnih padcev. Temu sledijo delovne poškodbe, športne poškodbe in poškodbe ob skoku v vodo,« je pojasnil vodja oddelka za rehabilitacijo bolnikov z okvarohrbtenjače na URI Soča Rajmond Šavrin. Letos je številnim padcem botrovala obilna sezona češenj. Ob tem je Šavrin opozoril, da so bogato obrodile tudi slive, ki veljajo za izredno nevarno drevo. V Evropi se sicer letno poškoduje 20 oseb na milijon prebivalcev. Dve tretjini poškodovanih je moških, tretjina pa žensk. Poškodujejo se sicer večinoma mladi do 30. leta in starejši. Šavrin je pojasnil, da gre pri starejših za kombinacijo dela in sočasne bolezni, ko se recimo osebi na drevesu zvrti in pade. Polovica poškodbhrbtenjačepa nastane zaradi bolezni. Obravnava se med bolniki razlikuje glede na prognozo in popolnost ali nepopolnost okvare, je dejal svetovalec na oddelku Janez Špoljar. Pri nekaterih bolnikih jim uspe vzpostaviti tudi stojo in hojo. Med postopki, ki jih izvajajo le v URI Soča, so funkcionalne električne stimulacije in hoja na robotski napravi. Šavrin je ocenil, da se večina poškodovanih vrne v domače okolje.
Kljub poškodbi normalno in aktivno življenje
S poškodbo hrbtenjače se spopada tudi Barbara Slaček, ki si je hrbtenjačo poškodovala v prometni nesreči. Kljub poškodbi poskuša živeti normalno in aktivno življenje, veliko se ukvarja s športom. Ob tem je poudarila, da imajo cestna pravila namen. »Če bi vsak dal en kamenček v mozaik za skupno dobro, bi bilo tudi posledic poškodb veliko manj,« je povedala. Na posledice poškodb hrbtenjače pa opozarjajo tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije. V ta namen organizirajo številne preventivne aktivnosti, delujejo pa tudi na oddelku URI Soče. Po besedah predsednika zveze Daneta Kastelica dajejo bolnikom upanje in spodbudo za kakovostno življenje. Ob tem je Kastelic poudaril, da osebe s poškodbo hrbtenjače lahko hodijo na delo ali se ukvarjajo s športom. Med vidnejšimi športniki s poškodbo hrbtenjače so na primer strelec Franci Pinter, smučar Jernej Slivnik, atletinja Tatjana Majcen Ljubič, atlet Henrik Plank ter igralki namiznega tenisa Andreja Dolinar in Mateja Pintar. x
V. P./STA
