Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh, ki ga letos obeležujemo pod geslom Preveri svoj sluh. Zveza društev gluhih in naglušnih ob tem poudarja pomembnost zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije okvare sluha. Številni ljudje namreč živijo z neugotovljeno okvaro sluha, pogosto se svoje okvare sploh ne zavedajo in ne vedo, da jim manjkajo nekateri zvoki in besede. Preverjanje stanja sluha in sposobnosti razumevanja je prvi korak k reševanju tega vprašanja.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 466 milijonov ljudi ali 5 odstotkov svetovne populacije z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja že pri 16 odstotkih odraslih v starosti od 18 do 85 let. To pomeni, da se s to težavo spopada že več kot 71 milijonov prebivalcev Evropske unije, od tega jih ima 55 milijonov, kar je od 10 do 12 odstotkov populacije, izgubo sluha v govornem območju. Zaradi tega za uspešno komunikacijo in razumevanje že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. Skrbi pa podatek, da naj bi bilo v EU kar 30 milijonov ljudi, ki imajo izgubo sluha, vendar niso vključeni v zdravljenje ali rehabilitacijo, so ob 3. marcu sporočili z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v Sloveniji približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, na leto pa izdajo približno 18.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je 10 odstotkov oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima samo malo več kot tretjina prepoznano okvaro sluha.
Preverite svoj sluh
V Sloveniji je testiranje sluha brezplačno v okviru zdravstvenih storitev, ki se krijejo z naslova zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem v naši državi zagotavlja tudi preventivne preglede otrok, mladine in delovno aktivnega prebivalstva. Prav tako lahko vsakdo, ki ima okvarjen sluh v govornem območju in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, brezplačno pridobi slušni aparat, ki ga financira Zdravstvena zavarovalnica. Svetovni dan sluha je namenjen ozaveščanju in spodbujanju razmišljanja o ustreznih strategijah na področju javnega zdravja, ki bi pripomogle k zmanjšanju razširjenosti izgube sluha. Pri teh prizadevanjih bi po mnenju WHO morali sodelovati tako službe za javno zdravje, organizacije različnih socialnih storitev in izobraževalne ustanove skupaj s civilnimi združenji oseb z okvaro sluha. »Zavedati se je treba, da število oseb z okvaro sluha narašča, saj se populacija stara, in da brezbrižen odnos do skrbi za sluh povzroča tudi finančno in gospodarsko škodo. Zveza društev gluhih in naglušnih se aktivno vključuje v preprečevanje okvare sluha ter promocijo za njeno zdravljenje in rehabilitacijo, z izvajanjem posebnih socialnih programov, ki vključujejo predavanja, okrogle mize, informiranje, ozaveščanje širše javnosti, svetovanje, pomoč posamezniku in drugo,« je ob svetovnem dnevu sluha sporočil predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič.
Motnje sluha pri otrocih in mladostnikih
V preteklih letih je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) posvetil posebno pozornost motnjam sluha pri otrocih in mladostnikih in analiziral podatke o motnjah sluha, ki so bile ugotovljene pri sistematičnih preventivnih zdravstvenih pregledih v obdobju od leta 2001 do 2012. Ugotovili so, da so se motnje sluha pri otrocih in mladini pojavile pri nekaj manj kot dveh odstotkih predšolskih otrok, pri odstotku in pol osnovnošolcev in pri dobrem odstotku srednješolcev oziroma mladih do 19. leta. Kot ugotavljajo na NIJZ, je bilo nekoliko več motenj sluha ugotovljenih v koprski, kranjski in novogoriški regiji, sledijo jim celjska in novomeška regija. Izrazito večji delež motenj sluha je bil zaznan pri osnovnošolcih v novogoriški regiji po letu 2006. Podatke bi bilo sicer potrebno zbirati še bolj podrobno, če bi želeli natančneje ugotavljali vzroke za spremembe v času in razlike med posameznimi regijami, so pojasnili na NIJZ. V Izoli in Ravnah na Koroškem so med osnovnošolci v času sistematičnega zdravstvenega pregleda izvedli anketo o njihovih navadah poslušanja glasbe z namenom ozaveščanja mladine in njihovih staršev ter učiteljev in zdravstvenih delavcev o možnostih okvare sluha zaradi dolgotrajnega in pogostega poslušanja glasne glasbe prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe.
Motnje sluha najprej opazimo pri razumevanju pogovora
Kot je še zapisano na spletni strani NIJZ, motnje sluha najprej opazimo pri razumevanju pogovora, ki ga sicer slišimo, a ga ne razumemo, še posebej v hrupnem okolju. Sogovornika zato pogosteje prosimo, da ponovi kar je povedal. Približno 5 odstotkov prebivalcev sveta ima manjšo ali večjo motnjo sluha, kar je okoli 360 milijonov ljudi, motnje sluha pa lahko povzročijo številni vzroki od nezgode do bolezni. Ljudje, ki se soočijo z motnjo sluha imajo pogosto občutek odrezanosti od sveta. Otroci z motnjo sluha pri pouku porabijo veliko več energije zaradi napora pri poslušanju in so zato prej in bolj utrujeni. Problem je še večji v hrupni učilnici. Zgodnje odkrivanje motenj, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko v veliki meri zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico. In če smo bili navajeni, da se izguba sluha pojavi z leti, strokovnjaki opozarjajo, da je vedno več motenj sluha tudi med mlajšimi. Predvsem mlajše generacije so izpostavljene visokim ravnem zvoka daljši čas zaradi bolj enostavnega poslušanja glasbe prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe. Zgodnje preverjanje sluha je še posebej pomembno pri otrocih, ker motnje sluha negativno vplivajo na otrokov jezikovno govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj. Jezikovni razvoj otroka se namreč začne s poslušanjem in ne z govorom, še opozarjajo na NIJZ.
V.P.
