Predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever in evropski poslanec dr. Igor Šoltes sta na posvetu, ki je naslovil izzive in priložnosti Evropskega akta o dostopnosti, spregovorila o tem, kaj Evropski akt prinaša v praksi, kakšna so stališča invalidskih organizacij ter kateri izzivi in priložnosti nas čakajo pri implementaciji direktive v Sloveniji. Gre za enega ključnih zakonodajnih dokumentov s področja pravic invalidov na ravni Evropske unije, katerega namen je omogočiti boljšo dostopnost izdelkov in storitev.
Evropski akt o dostopnosti je trenutno v zadnji fazi sprejemanja na ravni Evropske unije. Evropski parlament ga bo v zadnjem branju sprejel predvidoma 13. marca na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Direktiva določa, da morajo številni izdelki in storitve postati dostopnejši, od bankomatov, računalnikov, telefonov, e-knjig, do prometne infrastrukture, spletišč. Zakonodajni akt neposredno zadeva več kot 80 milijonov invalidov po Evropi, zaradi staranja prebivalstva in izzivov, ki jih to prinaša, pa bi se naj ta številka do leta 2020 povečala že na 120 milijonov. "In najmanj toliko je razlogov, zaradi katerih sem se tudi osebno zelo zavzemal, da bi Evropski parlament še v tem mandatu sprejel Evropski akt o dostopnosti. Gre za krovni dokument, ki bo na ravni unije določal načine, na katere morajo biti storitve in izdelki dostopni tudi invalidom. Ta akt pokriva vse od transportnih sredstev, do IT opreme, plačilnih terminalov, bralnikov e-knjig, turističnih storitev, zelo širok nabor storitev in izdelkov, ki bodo invalidom omogočili samostojnejše življenje in delo, družbo kot tako pa zavezali k bolj vključujočemu delovanju," je na današnjem posvetu povedal evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
Akt zadeva v Sloveniji 170 tisoč invalidov
"Tema neposredno zadeva v Sloveniji 170.000 invalidov, v nadaljevanju pa še mnogo drugih, na katerih življenje bo Evropski akt o dostopnosti tako ali drugače vplival. Gre za akt za katerega smo se invalidi v Evropi zavzemali več kot 10 let," pa je poudaril predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever in dodal, da je dostopnost ključna predpostavka, ki invalidom omogoča neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja. "Govorimo o dostopnosti, s katero se invalidom zagotovi, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov, naprav in storitev. Evropski akt o dostopnosti v predloženi obliki ne zavezuje na vseh področjih dostopnosti in zaradi tega ne izpolnjuje pričakovanj v celoti, izostale so na primer potrebne zaveze za grajeno okolje in infrastrukturo, za prevoz in drugo. Kljub temu akt prinaša vrsto pozitivnih zavez in ga podpiramo, ob tem pa ga dojemamo kot korak na poti, ki pelje do tega, da bomo imeli invalidi enakovreden dostop do vseh izdelkov, storitev in lokacij kot vsi ostali," je še povedal Sever.
Evropska komisija se je zavzemala za paket blagih rešitev
Šoltes je dodal, da se je v razpravi o tem, kako visoko naj akt o dostopnosti postavi pravila, ki bodo invalide bolj pravično vključevala v družbo, pokazalo, da odločevalci pri tem vprašanju še zdaleč niso enotni: »Evropska komisija se je zavzemala za paket zelo blagih rešitev, tudi večina držav članic je zavzela stališče, da si želijo čim manj obveznosti na tem področju, a parlament je to odločno zavrnil. Tu smo pomembno vlogo odigrali člani poslanske skupine, ki ji pripadam. Uspelo nam je prepričati kolege iz drugih poslanskih skupin, da gre pri aktu o dostopnosti za tako pomemben dokument, ki zajema tako veliko število ljudi, da se preprosto ne moremo iti samo navidezno strpne drže, pač pa moramo – tudi zaradi držav, v katerih so invalidi v izrazito neenakopravnem položaju – do vprašanja vključenosti invalidov, njihovega položaja v družbi, njihovih možnosti za osebnostni in karieri razvoj, pogovarjati bolj odločno in skozi oči invalidov.«
Direktiva ponuja priložnost, da postanemo zgled ostali Evropi
Ko bo Evropski parlament akt sprejel, bo imela vsaka država članica na voljo tri leta, da direktivo prenese v svojo zakonodajo. »In ravno tukaj bo priložnost, da države članice, tudi Slovenija, pokažejo, da dostopnost razumejo kot bistven del vključujoče družbe in da v tem postopku resnično prisluhnejo potrebam invalidov. Akt resda ni idealno zastavljen, a to ne pomeni, da Slovenija ne more iti korak dlje in vsaj v našem prostoru narediti več za invalide, starejše. Direktiva ponuja priložnost, da na tem področju postanemo zgled ostali Evropi in pokažemo, da dostojanstvo, pravice in blaginjo vseh delov družbe postavljamo visoko na seznam naših vrednot,« je dejal Šoltes. Sever pa je dodal: "Našo državo pozivamo, da naj pristopi k implementaciji ambiciozno in s tem izkaže svojo zavezanost, da invalidom omogoči neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja z rešitvami, ki zahtev akta o dostopnosti ne bodo le spoštovale, pač pa jih bodo tudi nadgradile."
Vesna Pfeiffer