Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo tokrat govorili o škodljivih kemikalijah v oblačilih.
Na kemikalije v oblačilih nas že več let opozarja Greenpeace z obsežno kampanjo Detox. Pred štirimi leti je še posebej opozoril, da Kitajska ostaja največji proizvajalec tekstila na svetu in hkrati tudi največji uporabnik kemikalij, zato je kitajsko vlado pozval, naj pomaga zaustaviti uporabo nevarnih kemikalij v tekstilni industriji. Od vodilnih svetovnih znamk oblačil je tudi zahteval, da se podjetja zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij do leta 2020. O tem, da tudi oblačila v slovenskih trgovinah niso povsem varna, priča izpoved prodajalke, zaposlene v eni večjih slovenskih trgovin s tekstilom: »Teden dni nazaj smo dobili dostavo. Oblačila so bila pakirana posebej v vrečkah. Odprli smo jih, dali na obešalnike. Čez nekaj dni sem videla, da imam po dlaneh izpuščaje. Ti izpuščaji so me začeli srbeti, koža je postala suha in popokala, pojavila se je kri. Ugotovila sem, da je bilo posledično zaradi tega. Prej smo imeli stare artikle, zdaj pa smo dobili čisto nove, očitno je bila drugačna sestavina. Pred strankami to ni bilo ravno lepo videti na rokah. V trgovini ne smemo imeti zaščite, razen kreme. V skladišču pa imamo lahko zaščitne rokavice.«
Največ uvažamo iz Italije, Kitajske, Hrvaške in Nemčije
Pri izdelavi oblačil uporabljajo skoraj 2000 različnih vrst kemikalij. Nekatere od teh tudi ob koncu proizvodnje ostanejo v oblačilu, čeprav bi jih bilo treba odstraniti, opozarjajo strokovnjaki. »Lahko gre za določena azo barvila, med njimi so tudi zelo škodljiva, saj na UV svetlobi ali v telesu razpadejo na zelo škodljive aromatske amine, ki so rakotvorni in škodljivi za različne organe,« opozarja Viviana Golja iz Centra za zdravstveno ekologijo NIJZ. V Evropi so taka barvila prepovedana, vendar ogromne količine tekstila v ladijskih kontejnerjih k nam prihajajo tudi iz drugih celin. Slovenija je v prvih 11-ih mesecih lanskega leta uvozila 75.000 ton preje, tkanin in tekstilnih izdelkov, največ iz Italije, Kitajske, Hrvaške in Nemčije. Na vprašanje, koliko blaga pregledajo inšpektorji Urada za kemikalije Vesna Novak odgovarja: » Ne govorimo o tonaži, ampak o komadih, ki so v prodaji. Lani smo tako vzorčili 50 izdelkov, tri leta prej 10, leta 2011 pa 50.« V zadnjih desetih letih niso našli niti enega neustreznega vzorca. Če bi ga, bi odgovorne kaznovali z globo 2000 evrov.
Kaj vse najdemo v oblačilih in kako kemikalije vplivajo na naše zdravje
»Včasih je tekstil obdelan tudi z različnimi biocidi, zato da oblačila, če dolgo časa čakajo v nekem skladišču, ne začnejo plesneti. In taka oblačila potem dražijo kožo, sluznic0,« pojasni Viviana Giolja. Oblačila lahko vsebujejo tudi nanodelce, ftalate, formaldehid v sredstvu proti mečkanju, ostanke težkih kovin ali pa so obdelana s snovmi, ki delujejo na odboj vode, denimo oblačila za zunanjo uporabo. »Taka oblačila lahko vsebujejo snovi, ki so dolgo obstanejo v telesu in so tudi rakotvorne, so hormonski motilci, motilci imunskega sistema in škodljiva za različne organe,« še opozori sogovornica. Na inštitutu za javno zdravje zato potrošnikom svetujejo, naj vsako novo oblačilo pred nošenjem vsaj enkrat operejo. »Tudi tista oblačila, ki niso namenjena zunanji uporabi, naj potrošniki ne nosijo v stiku s kožo. Pogledajo naj tudi, ali ima oblačilo oznako EKO text 100, ki pomeni, da ne vsebuje nobene kemikalije.«
Kako varna so oblačila za najmlajše?
Greenpeace je s kampanjo Male pošasti pred nekaj leti analiziral tudi otroška oblačila priznanih blagovnih znamk iz 25 držav, saj so otroci najbolj ranljiva in dovzetna skupina uporabnikov. Analiza je pokazala prisotnost nevarnih kemikalij tudi v končnih otroških tekstilnih izdelkih, med nevarnimi snovmi pa so med drugim zaznali ftalate - kemikalije, ki mehčajo plastiko ter pri previsoki koncentraciji lahko škodljivo vplivajo na plodnost in tudi na nerojenega otroka. Odkrili so tudi perfluorirane kemikalije, ki se uporabljajo predvsem v vodoodbojnih tekstilih, prepoznani pa so kot hormonski motilci in rakotvorne snovi, ter številne druge potencialno nevarne kemikalije. Zato so se v redakciji oddaje Koda odločili za svojevrsten eksperiment. Pri nekaj večjih mednarodnih trgovcih, ki poslujejo tudi pri nas, so kupili štiri tekstilne izdelke za najmlajše in jih posredovali Kemijskemu inštitutu, kjer bodo analizirali vsebnost kovin. Rezultate analize bodo predstavili v eni izmed prihodnjih oddaj.
Več v današnji oddaji Koda
Zakaj Greenpeace v vsaki raziskavi odkrije različne vrste strupenih kemikalij v oblačilih, Urad za kemikalije pa v 10-ih letih ni odkril niti enega »neustreznega« vzorca? Je v Sloveniji dovolj nadzora, če Urad za kemikalije vsako leto pregleda le nekaj 10 kosov oblačil? Kdo bo zaščitil prodajalce, ki so izpostavljeni strupenim kemikalijam? Kako varna so otroška oblačila? To je le nekaj vprašanj, ki jih bodo gostom dr. Petri Forte Tavčar z Naravoslovnotehniške fakultete, prim. dr. Luciji Perharič z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in direktorju Urada RS za kemikalije mag. Alojzu Grabnerju postavili v današnji oddaji Koda. Oddajo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 12. marca ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.