Članki

Dodatno zaračunavajo nameščanje slušnega aparata

Gre res za dodatne, nadstandardne storitve in luksuz?

Objavljeno: 11. 4. 2019 ob 15:33
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je starejši par, ki sedi na klopci in zre v jesenske barve odeta drevesa. Foto: Pixabay
Na fotografiji je starejši par, ki sedi na klopci in zre v jesenske barve odeta drevesa. Foto: Pixabay

slovenskih domovih za starejše že od decembra lani zaračunavajo dodatne storitve, kar domsko oskrbo še draži. Na seznamih dodatnih plačljivih storitev so se poleg kopanja, striženja nohtov in dietne prehrane znašle tudi nekatere nove, kot so povijanje nog in oblačenje elastičnih nogavic ter celo namestitev slušnega aparata.

»Na cenikih domov se najdejo dodatna plačila za kopanje, prhanje, striženje nohtov, povijanje nog oziroma pomoč pri oblačenju elastičnih nogavic, za ukrepe ob okužbah in vse vrste diet. Doplačati je treba za dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov, torej plenic, če oskrbovanec potrebuje menjavo nad zakonsko predpisanim normativom, navedenim v ceniku, in si mora pripomoček priskrbeti sam,« so v zadnjem času že večkrat opozorili v združenju Srebrna nit, pristojne pa pozvali, naj ukrepajo. Pismo, v katerem pozivajo k odpravi zaračunavanja dodatnih storitev v socialnovarstvenih zavodih, so marca  znova naslovili na predsednika vlade Marjana Šarca, ministrstvi za socialne zadeve in za zdravje, zdravstveno zavarovalnico, zastopnike pacientovih pravic in varuha človekovih pravic. Prvič so vsem naštetim tak poziv poslali januarja letos.

Kdo bedi nad odločitvami domov za starejše?

Med »novimi« plačljivimi storitvami je tudi nameščanje slušnega aparata, do česar je zelo kritičen tudi podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Boris Horvat - Tihi, ki je tudi vodja odbora naglušnih: »Dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev pa tudi širše javnosti postaja tudi nenadzorovan poligon ustvarjanja dobička.« Sprašuje se, ali domovi sami odločajo o vsem ali nad njihovimi odločitvami bedi tudi država in vsa dodatna zaračunavanja storitev tudi odobrava in potrjuje: »Ali ima država sploh možnost, da od izvajalcev zahteva črtanje posameznih dodatnih storitev?« 

En evro za vsako namestitev slušnega aparata

»Ena od takih na novo nastalih zaračunanih storitev je namestitev slušnega aparata, ki jo vrednotijo en evro. Kako so ponekod ovrednotili to storitev natanko na en evro, je še eno vprašanje za kdaj drugič. Ob predpostavki, da se za slabe pol minute dela zaračunava en evro, račun kaj hitro pokaže, koliko je lahko hipotetična postavka na uro, osen ur na dan in koliko na mesec. Ob tem dobičkaželjnem preračunavanju pa je zagotovo zelo pomemben dejavnik tudi statistično dokazano dejstvo, da se polovica starostnikov spoprijema z izgubo sluha in je potencialnih uporabnikov slušnih aparatov,« je ob uvedbi novosti še opozoril Horvat in dodal, da morda na prvi pogled en evro ni velik znesek, vendar je slušni aparat treba nameščati vsak dan, včasih lahko tudi večkrat na dan, kar lahko hitro postane strošek, ki si ga marsikateri oskrbovanec ne more privoščiti.

Brez slušnega aparata je oseba izolirana

»Človek brez slušnega aparata postane še bolj izoliran od družbenega dogajanja, osamljen, dehumaniziran, diskriminiran in posledično še bolj depresiven v okolju, ki naj bi mu omogočilo polno vključenost in zdravo ter produktivno tretje življenjsko obdobje. Ob branju takih poslovno-dobičkarskih umotvorov se zdi marsikomu grozljivo, kako razčlovečeni postajajo ponekod ti odnosi do starejših ljudi, še posebno do tistih s posebnimi potrebami, ki še toliko bolj potrebujejo spoštljiv odnos, osebno dostojanstvo in seveda razumevanje do vseh težav, s katerimi se spopadajo,« v svojem pisnem odzivu opozarja Boris Horvat - Tihi. Slušni aparat sicer tako ali tako pomeni dodaten strošek za uporabnika. Če ne izbere standardnega aparata, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, je potrebno doplačilo, strošek pa so tudi baterije in dodatno vzdrževanje, dodaja Horvat in nadaljuje: »To je milo rečeno nespodobno, da se jim v domovih za starejše zdaj ta uporaba še dodatno zaračunava.«

Poziv tistim, ki odločajo

»Kot predsednik odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, vas vljudno naprošam za razmislek, predvsem pa za spoštljiv odnos do vseh oseb, ki za polno vključenost in socializacijo nujno potrebujejo slušni aparat. Slušni aparat ni luksuz, ampak je potreba in želja uporabnikov po enakovredni komunikaciji v njihovem socialnem okolju. Prijaznost ne bi nikoli smela biti plačljiva storitev, ampak spoštovanja vredna prostovoljna človekoljubna pomoč. Prijaznost do sočloveka je vrednota, takšno zaračunavanje dodatnih storitev pa je navadna sramota,« svoj odziv na dodatno zaračunavanje storitev v domovih za starejše konča Boris Horvat - Tihi. x

Vesna Pfeiffer