Članki

Vlada za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo

Sprememba ustave do 14. novembra?

Objavljeno: 18. 4. 2019 ob 17:57
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je tolmačka v znakovni jezik. Foto: EPA
Na fotografiji je tolmačka v znakovni jezik. Foto: EPA

Vlada je danes sprejela predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi vanjo umestili slovenski znakovni jezik. S tem bo uporabnikom slovenskega znakovnega jezika mogoče zagotoviti ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov. Slovenski znakovni jezik po oceni Zveze gluhih n naglušnih Slovenije uporablja okoli 1000 gluhih in okoli 100 gluhoslepih ter nekaj težje naglušnih.

»Kot ministrica, pristojna tudi za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila to pobudo podpreti. Menim, da gre za zelo pomembno odločitev. Gluhim, naglušnim in gluhoslepim ljudem je slovenski znakovni jezik materni jezik in je njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje. Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer. Slovenski  znakovni jezik je avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji, popolnoma neodvisen od slovenščine. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do sedaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je zato kot materin jezik gluhih v neenakem položaju. Je znak slovenske in kulturološke pripadnosti, socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine. »Menim pa, da gre pri tem dejanju tudi za zelo močan simbolni pomen, da vlada s tem daje sporočilo, da spoštuje človekove pravice, pravice manjšin,  da nam ni vseeno oziroma, da nam je mar za ljudi. Po tem, koliko pravic imajo invalidi, se namreč meri razvitost družbe,« je še dejala ministrica. Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo bodo zagotovljene ustavnopravne podlage za ukrepe, s katerimi bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov. Če bo predlog dobil podporo tudi v Državnem zboru, bo Slovenija postala peta država članica EU, ki bo imela pravico do uporabe znakovnega jezika  zapisano v ustavi. To so doslej storile Avstrija, Finska, Madžarska in Portugalska.

Sprememba ustave do 14. novembra?

Odločitev vlade je pozdravila tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, gluhoslepe, naglušne in osebe z polževim vsadkom. V sporočilu za javnost je ZDGNS pojasnila, da si z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo želijo, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika. »Slovenija bo s spremembo ustave zagotovila ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov,« so še sporočili z Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, v okviru katere deluje tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik, ki skrbi za razvoj in standardizacijo. »Želimo si, da bi Državni zbor spremembo ustave realiziral do 14. novembra 2019,« so še sporočili z Zveze.

Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika sprejet leta 2002

Uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala 14. novembra leta 2002. S tem je bila »kretnja« prvič priznana kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačen z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Kljub temu, da je bil Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika sprejet pred sedemnajstimi leti, še vedno ni priznan kot avtohtoni jezik gluhe skupnosti. Država ne financira njegove razvoja, gluhi otroci nimajo urejene popolne dostopnosti do pouka v znakovnem jeziku, ta pa ne obstaja niti kot šolski predmet. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih novembra lani v Državni zbor posredovala pisno pobudo za dopolnitev ustave.

Slovenski znakovni jezik ni slovenščina v kretnjah

Slovenski znakovni jezik, s katerim komunicirajo gluhi, naglušni in gluhoslepi, je sistem kretenj, ima svoja jezikovna pravila in nima neposredne povezave s slovenščino. Poleg kretenj sestavljajo  znakovni jezik še artikulacija, prstna abeceda, mimika obraza in položaj rok na telesu. Ministrstvo za kulturo je leta 2017 prvič namenilo namenska sredstva za razvoj slovnice slovenskega znakovnega jezika, ki naj bi jo izdali do konca poletja letos. Na razvoj kretenj posameznih znakovnih jezikov je vplivala posamezna kultura. V slovenskem znakovnem jeziku denimo beseda mama v kretnji simbolizira nekoga, ki je mil in nežen, oče pa v kretnji pomeni nekoga z brki. Ameriški znakovni jezik očeta simbolizira kot nekoga, ki ima klobuk, mamo pa kot nekoga, ki je podrejen očetu. Za mednarodno sporazumevanje gluhi lahko uporabljajo t. i. mednarodne kretnje, ki omogočajo zgolj neko splošno razumevanje. Ne moremo pa govoriti o mednarodnem znakovnem jeziku gluhih, ker ta ne obstaja.

Vesna Pfeiffer