Vlada je danes sprejela predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi vanjo umestili slovenski znakovni jezik. S tem bo uporabnikom slovenskega znakovnega jezika mogoče zagotoviti ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov. Slovenskiznakovnijezik po oceni Zveze gluhih n naglušnih Slovenije uporablja okoli 1000 gluhih in okoli 100 gluhoslepih ter nekaj težje naglušnih.
»Kot ministrica, pristojna tudi za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila to pobudo podpreti. Menim, da gre za zelo pomembno odločitev. Gluhim, naglušnim in gluhoslepim ljudem je slovenski znakovni jezik materni jezik in je njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje. Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer. Slovenski znakovni jezik jeavtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji, popolnoma neodvisen od slovenščine.Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do sedaj pa še ne uživa ustavnega varstva in jezato kot materin jezik gluhih v neenakem položaju. Je znak slovenske in kulturološke pripadnosti, socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine. »Menim pa, da gre pri tem dejanju tudi za zelo močan simbolni pomen,da vlada s tem daje sporočilo, da spoštuje človekove pravice, pravice manjšin, da nam ni vseeno oziroma, da nam je mar za ljudi.Po tem, koliko pravic imajo invalidi, se namreč meri razvitost družbe,«je še dejala ministrica.Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezikav ustavo bodo zagotovljene ustavnopravnepodlage za ukrepe, s katerimi bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.Če bo predlog dobil podporo tudi v Državnem zboru, bo Slovenija postala peta država članica EU, ki bo imela pravico do uporabe znakovnega jezika zapisano v ustavi. To so doslej storile Avstrija, Finska, Madžarska inPortugalska.
Sprememba ustave do 14. novembra?
Odločitev vlade je pozdravila tudi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, gluhoslepe, naglušne in osebe z polževim vsadkom. V sporočilu za javnost je ZDGNS pojasnila, da si z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo želijo, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika. »Slovenija bo s spremembo ustave zagotovila ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi bo gluhim, naglušnim in gluhoslepim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov,« so še sporočili z Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, v okviru katere deluje tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik, ki skrbi za razvoj in standardizacijo. »Želimo si, da bi Državni zbor spremembo ustave realiziral do 14. novembra 2019,« so še sporočili z Zveze.
Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika sprejet leta 2002
Uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala 14. novembra leta 2002. S tem je bila »kretnja« prvič priznana kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačen z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Kljub temu, da je bil Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika sprejet pred sedemnajstimi leti, še vedno ni priznan kot avtohtoni jezik gluhe skupnosti. Država ne financira njegove razvoja, gluhi otroci nimajo urejene popolne dostopnosti do pouka v znakovnem jeziku, ta pa ne obstaja niti kot šolski predmet. Zato je Zveza društev gluhih in naglušnih novembra lani v Državni zbor posredovala pisno pobudo za dopolnitev ustave.
Slovenskiznakovnijezik ni slovenščina v kretnjah
Slovenskiznakovnijezik, s katerim komunicirajo gluhi, naglušni in gluhoslepi, je sistem kretenj, ima svoja jezikovna pravila in nima neposredne povezave s slovenščino. Poleg kretenjsestavljajo znakovnijezik še artikulacija, prstna abeceda, mimika obraza in položaj rok na telesu. Ministrstvo za kulturo je leta 2017 prvič namenilo namenska sredstva za razvoj slovnice slovenskegaznakovnegajezika, ki naj bi jo izdali do konca poletja letos. Na razvoj kretenj posameznihznakovnihjezikov je vplivala posamezna kultura. V slovenskemznakovnemjeziku denimo beseda mama v kretnji simbolizira nekoga, ki je mil in nežen, oče pa v kretnji pomeni nekoga z brki. Ameriškiznakovnijezik očeta simbolizira kot nekoga, ki ima klobuk, mamo pa kot nekoga, ki je podrejen očetu. Za mednarodno sporazumevanje gluhi lahko uporabljajo t. i. mednarodne kretnje, ki omogočajo zgolj neko splošno razumevanje. Ne moremo pa govoriti o mednarodnemznakovnemjeziku gluhih, ker ta ne obstaja.
Vesna Pfeiffer