Članki

Oddaja Koda v slovenskem znakovnem jeziku

V Franciji so uporabo pametnih telefonov v šolah prepovedali z zakonom. V Sloveniji za to ni potrebe, so prepričani na šolskem ministrstvu

Objavljeno: 14. 5. 2019 ob 10:42
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji so šolarji, ki uporabljajo pametne telefone. Foto: Shutterstock
Na fotografiji so šolarji, ki uporabljajo pametne telefone. Foto: Shutterstock

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Francoska vlada je lani prisluhnila opozorilom stroke, ki pravi, da zaradi odvisnosti od elektronskih naprav otroci postajajo čedalje bolj raztreseni. Zato je učencem, mlajšim od 15 let, v šolah z zakonom prepovedala uporabo pametnih telefonov, ur tablic. V današnji Kodi bodo ugotavljali, ali bi morala francoskemu zgledu slediti tudi Slovenija.

Otroci in mladostniki uporabljajo tehnologijo do petkrat več časa, kot je priporočeno. Raziskave kažejo, da to pušča hude posledice, kot so denimo motnje pri učenju, slabša pismenost, epidemija debelosti, depresija, anksioznost in agresivnost. Na podlagi teh ugotovitev je Francija lani popolnoma prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? V Sloveniji prepovedi uporabe pametnih naprav v šolah za zdaj nimamo, šolsko ministrstvo potrebe za tak ukrep ne vidi. Odločitev je prepuščena šolam, ki so se v večini primerov odločile za omejitev uporabe pametnih naprav. Med njimi je to storila tudi Osnovna šola Vojke Šmuc v Izoli, kjer morajo biti telefoni že štiri leta pospravljeni v šolskih torbah. Tudi med odmori. »Prav med poukom ni bilo nikoli dovoljeno, smo pa dovolili pred leti med odmori. Vendar se to ni obneslo, otroci namesto da bi komunicirali, so bili na teh telefonih in to ni bilo v redu. So tudi zamujali k pouku, ker so bili zatopljeni v telefone,« pojasni ravnateljica šole Irena Sivka Horvat.

Nekateri učenci še vedno kršijo pravila

Med najmlajšimi učenci, ki že imajo pametni telefon in ga tudi prinesejo v šolo, so četrtošolci. V šoli otroke sicer učijo uporabljati telefone v učne namene, prav tako izobražujejo učence, starše in pedagoško osebje o varnosti na internetu. A družba še ni dovolj zrela, da bi otroci lahko telefone uporabljali brez nadzora, pravi ravnateljica: »Iz leta v leto je bolje. Nekateri učenci še vedno kršijo ta pravila, v tem primeru telefon zasežemo in ga pridejo starši iskati v šolo. Gre za vzgojni moment, da se staršem pove. Drugače pa večina učencev to razume in bom rekla tudi podpira.« Socialni pedagog David Gobo o pozitivnih učinkih prepovedi pametnih telefonov v šoli pravi: »Vsekakor menim, da s tem ko so telefoni v šoli prepovedani, se za nekaj časa izklopijo iz tega virtualnega sveta in zaživijo, med seboj komunicirajo, se tudi skregajo, kar je pač sestavni del odraščanja in mislim, da bi jim s telefoni to izkušnjo lahko tudi odvzeli.« 

Smernice države bi bile vse prej kot odveč

Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah torej ne razmišlja, saj so prepričani, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam prepustiti avtonomno odločanje o tem. A strokovnjaki ob tem ugotavljajo, da bi bile smernice države vse prej kot odveč. Starši se namreč pogosto premalo zavedajo posledic prekomerne raba telefona na otroke in mladostnike, opozarjajo psihologi. »Pametni telefon slabo vpliva na socializacijo otroka, mladostnika, slabša se lahko pozornost, se zajeda v vse pore mladostnikovega delovanja,« opozarja Špela Reš iz Centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout. Britanska raziskava izpred štirih let je pokazala, da prepoved mobilnih telefonov v šolah izboljša šolske rezultate v enaki meri, kot bi to storila dodatna ura šolskega dela na teden. Kljub temu slovenska vlada o taki prepovedi ne razmišlja. »V vzgojnem načrtu in pravilih šolskega reda je jasno zapisano, kaj učenci smejo početi in česa ne. Šolam moramo dovoliti neko avtonomijo, in šole imajo to dobro urejeno,« meni Mateja Dover Emeršič z Ministrstva za izobraževanje.

Šole se morajo same soočati s številnimi vprašanji

»Večina osnovnih šol ima res prepovedano uporabo pametnega telefona, ampak potem pa to v praksi čisto drugače zgleda od šole do šole. Učitelji in ravnatelji se soočajo s temi vprašanji, kako to zajeziti, kdaj dovoliti, kje ne, od katere starosti naprej ja, kje ne, ali za pouk ja, ali ne. Veliko vprašanj je, pri katerih bi bila smiselna neka politika,« je prepričana Reševa. Na uporabo mobilnih telefonov v šolah opozarjajo otroci sami, pravi sociologinja, ki skrbi za otroški parlament. Nanizali so različne predloge. »Ena od stvari so zabojčki, pred učilnicami, kar pomeni, da bi jih učenci, ko vstopajo v učilnico, odložili v ta zabojček in jih po uri spet vzeli. Ena od predlaganih stvari je bil tudi dan brez telefonov,« pove Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. A tudi ko gre za tehnološke pripomočke, se mora vzgoja začeti doma. »Starši so soodgovorni, da prispevajo k temu, da se otrok nauči neke varne uporabe telefona. Temu so namenjeni tudi roditeljski sestanki, razne delavnice safe.si, nenazadnje imamo veliko predavanj na to temo,« pojasni Dover Emeršičeva. Društvo Tom Telefon beleži vse več klicev, povezanih z nasiljem, opozarja Zdenka Švaljek, vodja Tom telefona in doda, da se z uporabo telefonov briše meja med fizičnim in virtualnim: »Opažamo primere, ko se ena skupina otrok spravi na sošolko. Včasih so se zadeve končale po koncu pouka, zdaj se pa nadaljujejo na spletu, med odmori, po pouk, zvečer in se otrok nima več kam skrit. In to je mogoče hujše kot fizično nasilje, v določenih primerih.« Strokovnjaki so enotni, da so prepovedi in omejitve lahko učinkovite le v kontekstu načrtovanja celostne strategije uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije.

Kaj pravijo raziskave?

Kanadski raziskovalci so opravili obsežno raziskavo, v kateri je sodelovalo 2400 otrok, in ugotovili, da so se otroci, ki so več časa uporabljali naprave z zasloni, slabše odrezali na razvojnih preizkusih kot njihovi vrstniki, ki so preživeli s takšnimi napravami malo časa. Raziskovalci so ugotovili še, da so otroci pri dveh letih starosti pred zasloni preživeli v povprečju približno 17, pri treh pa kar 23 ur na teden. Zato so pripravili stroge smernice o uporabi digitalnih tehnologij za otroke in mladostnike. V skladu s temi otroci do dveh let starosti sploh ne bi smeli imeti stika s tehnologijo, pri otrocih, starih od 3 do 5 let, bi bilo njeno uporabo treba omejiti na eno uro na dan, pri otrocih, starih od 6 do 18 let, pa na 2 uri na dan.

Več v oddaji Koda

Digitalna tehnologija nas spremlja na vsakem koraku, zato je pomembno, da je ne omejujemo za vsako ceno, ampak otroke izobražujemo o tem, kako jo ustrezno in pravilno uporabljati. Pri tem moramo biti starejši otrokom zgled. Pomislite na to, ko boste med družinskim kosilom naslednjič posegli po pametnem telefonu. Podrobnosti v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 14. maja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.