Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi bodo pod drobnogled vzeli opioide in antidepresive.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. »Ničesar nismo vedeli o nevarnosti in razširjenosti teh zdravil,« je s solzami v očeh na sojenju razlagal oče študenta, ki je zaradi prevelikega odmerka umrl pri 22 letih in dodal: »Tudi od drugih staršev, ki so v podobnih okoliščinah izgubili svoje otroke, smo slišali podobno zgodbo: kot mi o nevarnosti teh zdravil niso vedeli ničesar.« Tožilci podjetju Johnson&Johnson, Purdue Pharma in Teva Pharmaceuticals očitajo zavajajoče trženje protibolečinskega zdravila OxyContin. Zdravnike so silili v to, da predpišejo več receptov zanj in pri tem poudarijo, da so varni za uporabo in primerni za vsakodnevno rabo, ne pa tudi, da lahko povzročajo odvisnost. Državo bo to v naslednjih 20 do 30 letih stalo vsaj 12 milijard evrov. Farmacevtski velikan zanika krivdo in zatrjuje, da svoje izdelke trži odgovorno. Gre za prvo od 2000 napovedanih tožb lokalnih in državnih oblasti proti farmacevtskim podjetjem. Maja je podjetje Teva Pharmaceuticals že pristalo na 75 milijonov evrov težko poravnavo z državo Oklahoma, skoraj 240 milijonov evrov mora državi odšteti tudi družba Purdue Pharma, ki se sicer zaradi podkupovanja zdravnika Guida Fanellija, ki je v zameno za denar promoviral njihova protibolečinska zdravila, zagovarja tudi na sodišču v Italiji.
Poraba opioidov v Sloveniji narašča
Po zadnjih dostopnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2017 izdanih preko 17,9 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 484 milijonov evrov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel skoraj 9 receptov. Največ receptov v Sloveniji je bilo predpisanih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Največ receptov je bilo predpisanih za bolezni srca in ožilja, dobrih 19 odstotkov je bilo namenjenih izdaji zdravil z delovanjem na živčevje, sledijo zdravila za bolezni prebavil in presnove, bolezni mišično - skeletnega sistema, zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij ter zdravila za bolezni dihal. Od zdravil z delovanjem na živčevje je bilo izdanih največ - skoraj 1,4 milijona - analgetikov. Najbolj pogosto predpisana učinkovina je bil paracetamol, opioidi so predstavljali skoraj tretjino izdanih receptov. Povprečna vrednost enega recepta z opioidi je bila 19 evrov in pol. »Pri protibolečinskih zdravilih je največja težava odvisnost, pri prevelikih odmerkih pa lahko pride celo do smrti,« opozarja upokojeni profesor na fakulteti za farmacijo Aleš Mrhar in dodaja, da je potrebno še posebej skrbno pretehtati koristi in tveganja, ki jih jemanje teh zdravil prinaša. Tveganje je večje, če oseba ob tem uživa še alkohol. Še to: v letih 2004 do 2017 je število vseh izdanih receptov poraslo za 24 odstotkov.
So antidepresivi boljša rešitev?
Antidepresivi niso registrirani za protibolečinsko rabo, a jih zdravniki bolnikom vseeno predpisujejo, saj so pri blaženju kronične bolečine, kot pravijo, pri nekaterih bolnikih zelo učinkoviti in varnejši od alternativ. Tudi zato število predpisanih receptov narašča. Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Po podatkih Inštituta za nacionalno zdravje je bilo leta 2017 v Sloveniji predpisanih 659 tisoč receptov za antidepresive, kar je 2 odstotka več kot leto prej. »Letno se sicer izda toliko receptov, da predstavlja četrtino prebivalcev Slovenije, a dejstvo je, da če pogledamo po osebah, ki so jim bila ta zdravila izdana, gre za nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev« pojasni dr. Matej Vinko z NIJZja. Največ antidepresivov predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. »Smo pod evropskim povprečjem. Obstajajo pa znotraj te skupine držav precejšnji ekstremi, recimo v Islandiji izdajo več kot dvakrat več antidepresivov kot v Sloveniji,« še pojasni Vinko. Največ antidepresivov predpišejo splošni zdravniki, in sicer v primerih žalovanja, anksioznosti, strahu, vse pogosteje pa tudi zaradi bolečin, pravi psihiatrinja Tita Fürst Koren: »In to je celo na mestu. Eden od antidepresivov, doloksetin je bil pravzaprav naključno odkrit kot antidepresiv, kar se pogosto zgodi pri zdravilih. Je lahko, ni pa to glavno zdravilo za protibolečinski sindrom in upamo, da tega ne zlorabljajo.«
Bolnike je potrebno osveščati
Psihiatrična stroka se že od 90 let prejšnjega stoletja zavzema, da bi antidepresivi, ki večinoma ne povzročajo odvisnosti, izjema naj bi bil Paroxetin, nadomestili veliko bolj zasvojljive anksiolitike. Kljub trendu naraščanja porabe antidepresivov in upadanju porabe anksiolitikov, sogovornica opaža, da bolniki antidepresivov ne jemljejo pravilno: »Zelo sem vesela, če osebni zdravnik predpiše antidepresiv bolniku, ki je depresiven, saj ga najbolje pozna. Bolnik nato doma prebere stranske učinke in da zdravilo v predal.« Zato je bolnike potrebno osveščati, kaj pomeni dobiti antidepresiv, predvsem pa, da zdravilo ne pomaga po enem ali dveh dneh jemanja, še opozarja Fürst Korenova: »Prvi učinki se pokažejo čez 14 dni.« Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Da bi to ugotovili, bi bila potrebna celostna študija, zadnja je bila po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravljena pred trinajstimi leti. »Mislim, da je to grozljivo. Študije bi morali izvajati neprestano. Pa tudi edukacijo bolnikov, edukacijo osebnih zdravnikov, psihiatrov, edukacijo družbe. Mi ves čas govorimo o neki depresivni družbi, ampak letnica 2006, ko je bila narejena zadnja študija, pove, da smo daleč od dobre prakse.«
Več v oddaji Koda
ZdraviloOxyContin je na voljo tudi v Sloveniji. Katera so še druga zdravila z opioidi, ki so podobno zasvojljiva? Se tudi pri nas dogaja, tako kot v ZDA, da ljudje umirajo zaradi prevelikih odmerkov opioidov? Kako nevarni so obliži s fentanilom za blaženje hudih bolečin? Nekateri strokovnjaki so mnenja, da ni prav, da se je v ZDA na zatožni klopi znašla le farmacevtska industrija, saj ni edini dejavnik v procesu zdravljenja s temi zdravili. Kakšna je odgovornost regulatornih organov, ki izdajajo dovoljenja za promet z zdravili in vršijo nadzore, zdravnikov, ki jih predpisujejo, farmacevtov v lekarnah s pojasnjevalno dolžnostjo in navsezadnje bolnikov, ki morajo v skrbi za lastno zdravje spoštovati predpisane režime odmerjanja? Na kakšen način in kdo spremlja porabo antidepresivov v Sloveniji? Zakaj so antidepresivi boljše protibolečinsko sredstvo kot opioidi? Kolikšna je poraba antidepresivov med mladimi? Kakšni so dolgoročni učinki jemanja antidepresivov? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 11. junija ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.