Članki

22. oktober – evropski dan gluhoslepih

Osebe z gluhoslepoto so prvič postale avtorice in avtorji knjige

Objavljeno: 22. 10. 2019 ob 16:05
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je več izvodov knjige Živeti z gluhoslepoto: Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi, ki ima tudi zvočno različico. Foto: Združenje DLAN
Na fotografiji je več izvodov knjige Živeti z gluhoslepoto: Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi, ki ima tudi zvočno različico. Foto: Združenje DLAN

V Mestni hiši v Ljubljani je bil dopoldne novinarska konferenca ob evropskem dnevu gluhoslepih, na kateri so predstavili knjigi Zgodbe ljudi, ki slišijo s srcem in gledajo z dlanmi: Živeti z gluhoslepoto ter Haptični način sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto. Na srečanju z novinarji sta med drugim sodelovali predsednica Evropske zveze gluhoslepih Sanja Tarczay in sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simona Gerenčer Pegan.

Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN je evropski dan gluhoslepih obeležilo s kar dvema novima knjigama, ki predstavljata izjemno obogatitev zavedanja o tej ranljivi skupini, o izzivih in ovirah, s katerimi se srečujejo ter o načinih sporazumevanja, ki ga uporabljajo za komunikacijo. Prvo knjigo, Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi: Živeti z gluhoslepoto, so ustvarili gluhoslepi, ob pomoči strokovnjakov, ki so zgodbe zbrali in zapisali. Druga knjiga, Haptični način sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto, je delo dr. Simone Gerenčer Pegan, sekretarke Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, knjiga pa je nastala v tesnem sodelovanju z ljudmi z gluhoslepoto. V Sloveniji je po ocenah okoli 9700 oseb, ki trpijo za gluhoslepoto, v Evropi pa okoli 3,7 milijona. Predsednica Evropske zveze gluhoslepih (EDbU) dr. Sanja Tarczay, ki je tudi sama gluhoslepa, je izdajo knjige Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi: Živeti z gluhoslepoto pospremila z uvodno mislijo v knjigi: »Ker je gluhoslepota izrazita in samostojna invalidnost, ki vodi v številne ovire v vsakdanjem življenju, sem zelo vesela in počaščena, da imam v rokah to izjemno knjigo. Zelo sem ponosna tudi na skupnost ljudi z gluhoslepoto v Sloveniji, saj gre za zelo velik uspeh in navdih, ne le za njihove dosežke, ampak tudi za to, da gredo svojim ciljem naproti in nikoli ne odnehajo na svoji poti. Branje teh osebnih, individualnih življenjskih zgodb vsakega posameznika z gluhoslepoto nas spomni in opomni, da imamo vsi moč, da se povezujemo in ustvarjamo odnose, ki presegajo razlike med nami. Včasih, ko najmanj pričakujemo, doživimo interakcijo, ki nam lahko za vedno spremeni življenje in prinese obogatitev tako v naše življenje kot tudi v našo skupnost. 

V knjigi je zbranih 14 zgodb

Dr. Sanja Tarczay je še zapisala, da resnično verjame, da bo ta knjiga imela takšen vpliv na bralce in navdihnila vsakega izmed njih, da bo iskal in ustvaril načine za podporo skupnosti ljudi z gluhoslepoto. Prepričana je, da sta knjiga in projekt odličen primer, kako lahko individualni razvoj in uspeh, če sta združena, dolgoročno privedeta do res neverjetnih rezultatov, povezanih s kolektivnimi mrežami, in spodbudita družbo, da raste. V knjigi je zbranih 14 zgodb, ki so jih na različne načine pripovedovali gluhoslepi. Dr. Simona Gerenčer Pegan, vodja projekta izdaje knjige, je o nastajanju knjige zapisala: »Ljudje s hkratno oviro sluha in vida so svoje zgodbe pripovedovali različno: s pomočjo prilagojenih načinov sporazumevanja, kretenj, slik, besednega sporazumevanja in celo zapisa, ob pomoči druge osebe. Eno od zgodb je pripovedovala mati oziroma zakonita zastopnica osebe s prirojeno gluhoslepoto. V tem primeru zgodba ni dostopna neposredno, zato tudi ni zapisana prvoosebno. Ljudje z gluhoslepoto so s to knjigo prvič postali avtorice in avtorji. S tem so dokazali, da zmorejo ob ustrezni strokovni pomoči prevzeti tudi takšno vlogo v družbi. S svojimi zgodbami lahko navdihnejo marsikaterega bralca, ki si bo prav ob njih nabral novih moči za uspešno premagovanje vsakodnevnih izzivov«. Izdajo knjige je finančno podprl Lions klub Ljubljana Forum. Dr. Simona Gerenčer Pegan je tudi avtorica knjige o Haptičnem načinu sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto. Pojasnila je, da v Združenju DLAN usposabljajo ljudi z gluhoslepoto za uporabo haptičnega načina sporazumevanja, ki se izvaja na zgornjem delu hrbta, nadlakti in ramenih. Znotraj združenja ga kot prva v Sloveniji razvija delovna skupina za razvoj haptične komunikacije in Združenje tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL. Udeleženci izobraževanj izkazujejo izjemno zanimanje in voljo za učenje. S tem med drugim potrjujejo, da pri nas obstaja velika potreba in povpraševanje po posebej usposobljenih specialistih za delo z gluhoslepimi in tolmačih za gluhoslepe, ki obvladajo številne načine sporazumevanja z gluhoslepimi.

Združenje DLAN prejelo donacije

Sogovorniki na predstavitvi obeh knjig so bili še dr. Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo, ki na katedri za duševno zdravje v skupnosti sodeluje pri razvijanju in raziskovanju konceptov, pristopov in metod na področju duševnega zdravja s poudarkom na oblikah podpore ljudem z duševnimi stiskami v domačem okolju in v skupnosti, predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem zboru Vojko Starović, ki je izrazil podporo za ureditev področja gluhoslepote. V imenu Mestne občine Ljubljana pa je delovanje združenja DLAN podprl še podžupan Dejan Crnek. Člani Rotary kluba Ljubljana – Barje so združenju podelili 4.000 evrov, zbranih na dobrodelni prireditvi »Gluhoslepi med nami«, ki je bila 15. junija na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana je pri zbiranju sredstev stopila ob bok organizatorjem z brezplačno uporabo prostora na dogodku. Predstavniki Lions kluba Ljubljana, ki so člane Združenja DLAN letos popeljali že na dva celodnevna izleta, najprej na slovensko obalo in pretekli mesec v Belo krajino, pa so združenju namenili še 2.000 evrov, ki so jih zbrali na Velikem dobrodelnem Lions plesu 5. oktobra.

V.P.