V javnosti zadnje tedne močno dviguje prah zaostritev pogojev pri pridobivanju potrošniških in stanovanjskih posojil, ki so začeli veljati 1. novembra. Združenje bank opozarja, da so posojila po novem nedosegljiva za več kot 300 tisoč komitentov. Na Banki Slovenije odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Priporočila Banke Slovenije, ki so veljala od leta 2016, so dopuščala možnost individualne presoje bank in tudi odločitev glede oblikovanja individualnih poslovnih politik ter stopnje prevzemanja tveganj. Koga Banka Slovenije ščiti s tem ukrepom? Banke ali potrošnike? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo lahko spremljate tudi v slovenskem znakovnem jeziku.
Za uvod poglejmo, kako je ukrep Banke Slovenije vplival na posojilno sposobnost družin. Vzemimo primer štiričlanske družine, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo. Ta je trenutno 1114 evrov neto. Vsak od staršev prijavi enega vzdrževanega družinskega člana. Že do zdaj je veljalo, da mora posojilojemalcu po plačilu obroka na mesec ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar je 674 evrov. Tako je vsakemu od staršev ostalo 440 evrov za plačilo obroka. Za tolikšno mesečno obveznost sta lahko dobila vsak po dobrih 111 tisoč evrov posojila, skupaj torej dobrih 222 tisoč. Tako je bilo preden je ukrep Banke Slovenije stopil v veljavo. Kaj pa po novem? Pri informativnem izračunu največje slovenske banke od neto plače vsakega starša odštejemo 76 odstotkov bruto minimalne plače, ki bo od januarja višja, in 237 evrov za enega vzdrževanega otroka. Vsak od staršev se lahko zadolži za slabih 162 evrov na mesec. Glede na vplačani znesek lahko torej ob 30-letni izplačilni dobi dobita po največ dobrih 40.000 evrov kredita s spremenljivo obrestno mero. Skupaj dobrih 80.000 evrov. Po drugi strani naj bi banke po napovedih pri izračunu posojila po novem upoštevale tudi druge prihodke, torej dodatke za prevoz in malico, regres in božičnico. Če bo res tako, bodo izračuni po novem veliko bolj podobni tistim pred zaostritvijo pogojev, kot se je sprva zdelo. Dodajmo, da je za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani glede na povprečne cene nepremičnin treba odšteti vsaj 150.000 evrov, v primestnih občinah pa slabo tretjino manj. Posojilno nesposobnim družinam ostane še najemniški trg. V Ljubljani je najcenejše trisobno stanovanje na voljo za 600 evrov na mesec.
Regulator je priporočila spremenil v zavezujoč instrument
Banka Slovenije se je za zaostritev pogojev odločila predvsem zaradi hitre rasti vrednosti potrošniških posojil. Ta se je lani povečal za dobrih 11 odstotkov, njihov obseg je avgusta dosegel 2,9 milijarde evrov, kar je le še odstotek in pol manj, kot pred krizo. Od priporočil, ki jih je novembra lani dala Banke Slovenije, je odstopala kar četrtina zneskov vseh odobrenih potrošniških posojil, zato se je državni regulator odločil, da priporočila spremeni v zavezujoč instrument. Ukrep na področju potrošniških kreditov uvaja dve novi omejitvi: ročnost bo lahko največ 7 let, višina obroka pa bo odvisna od razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Kaj to pomeni v praksi? Posameznikom, ki zaslužijo do dvakratnika minimalne bruto plače, bo banka lahko dala kredit v višini največ 50 odstotkov njihovega mesečnega prihodka. V primeru, da je prihodek višji od dvakratnika minimalne bruto plače, pa se znesek nad dvakratnikom lahko obremeni do največ 67 odstotkov. Osebi, ki kredit najema, mora po plačilu obroka ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji. Gospodinjstvo s 4 člani, kjer imata starša povprečno plačo in dva otroka, bosta lahko po novih kriterijih pridobila potrošniški kredit v višini 23.000 za obdobje 7 let. Finančna svetovalka Ana Vezovišek opozarja, da bodo banke poleg neto plače upoštevale tudi potne stroške, malico, regres, 13. plačo: »To pa pomeni, da ni vse tako, kot je bilo v zadnjih dnevih prikazano.« Na Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da kar 57 odstotkov upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti potrošniškega kredita. Kreditno nesposobnih bo po oceni Združenja bank vsaj 20 odstotkov zaposlenih, ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo ali sopreživljajo enega otroka. »Dejansko bodo morali posegati po obročnih odplačevanjih pri trgovcih ali pa lizingih, pa tudi limitih. Menim, da bi marsikaj rešili, če bi bili krediti namenski,« še doda Vezoviškova. Ukrep Banke Slovenije ne velja za lizing družbe in druga podjetja, ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Prav tako se bodo potrošniki še vedno lahko zadolževali čez mejo.
Kako bo omejitev kreditiranja vplivala na nepremičninski trg
Ukrep Banke Slovenije bo gotovo vplival tudi na nepremičninski trg. Ta se bo po napovedih strokovnjakov nekoliko ohladil. Nekatere nepremičninske agencije že poročajo, da stranke zaradi težjega pridobivanja posojil že odstopajo od pogodb. V nepremičninski agenciji Stan potrjujejo, da se dnevno srečujejo z vprašanji zaskrbljenih strank. »Po nekaterih izračunih je več kot 300.000 ljudi brez možnosti hipotekarnih posojil in to ne bo vplivalo le na trg nepremičnin. Ljudje so na splošno nezadovoljni, ker so že zdaj v negotovosti, ne vedo kaj se bo zgodilo. Zagotovo bo prišlo do sprememb na trgu, večja ponudba nepremičnin bo,« meni Stanka Solar iz podjetja Stan nepremičnine. Sogovornica ocenjuje, da več kot 60 odstotkov kupcev nepremičnin nakup financira z bančnim posojilom, zato pričakuje, da bo ukrep Banke Slovenije še dodatno potrdil trend ohlajanja trga nepremičnin. »Že prihaja do tega, da kupci zelo razmišljajo, niso več pripravljeni za vsako ceno kupiti nepremičnine. Vidijo mogoče priložnost naslednje leto, ko bo prišlo do gospodarske umiritve in ohlajanja, da potem kupijo bolj ugodno,« meni Solarjeva. »V sedanji situaciji, ko je ponudba premajhna, povpraševanje preveliko in s tem najemnine previsoke, se vsi zatekajo k kreditom. Ampak to ne sme biti rešitev in jaz tega ukrepa Banske Slovenije neposredno ne povezujem z bivanjsko ali stanovanjsko problematiko,« pravi Boštjan Udovič iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami.
Banka Slovenije bi se morala uskladiti z vlado
Po drugi strani pa je slišati ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. »Če bi se vlada in Banka Slovenije koordinirali, preden je Banka Slovenije ukrepe uveljavila, bi ti bili bistveno manj drastični. Kajti, če bi se posvetovala z vlado, bi ugotovila, da vlada pripravlja zakon na tem področju, ki omogoča mladim in tistim, ki so socialno šibkejši, da lažje pridejo do stanovanja, saj bi tukaj vlada stopila naprej s poroštvi. Tudi ti krediti, ki jih danes najemajo tisti, ki so šibkejši, ne bi bili tako tvegani. To je namreč ključ tega ukrepa Banke Slovenije, ker hočejo tveganja omejiti, « meni ekonomist Jože P. Damjan. Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so pripravili predlog stanovanjskega zakona, v tem trenutku še nimajo izdelanega mnenja ali bodo nove omejitve za pridobitev posojila vplivala tudi na državna poroštva, ki jih predvideva zakon. Morda pa bi lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
Bodo tisti, ki ne bodo dobili kredita na banki, postali lahek plen oderuhov?
Tržni inšpektorat je po uveljavitvi novih pogojev za najemanje bančnih posojil potrošnike opozoril, naj bodo pri zadolževanju na nebančnem trgu previdni. Predvsem na dejstvo, da zaostreni pogoji ne veljajo za nebančne posojilodajalce, zaradi česar pričakujejo, da se bo na tem slabše nadzorovanem trgu povpraševanje povečalo. Taka posojila so lahko bistveno bolj tvegana, pravila izterjave pa različna. Zato naj potrošniki vedno preverijo, ali imajo ponudniki ustrezno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. To izkažejo z nalepko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki mora biti na vidnem mestu. Potrošniki morajo pred sklenitvijo pogodbe natančno vedeti naslednje: koliko denarja bodo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bodo odšteli za stroške. Poznati morajo tudi vse druge podrobnosti (denimo obresti in odlog plačila). Po zakonu o potrošniških posojilih morajo ponudniki te informacije posredovati na posebej predpisanem obrazcu pred sklenitvijo pogodbe. Tržni inšpektorat še opozarja, naj potrošniki nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih dokumentov in naj obroke za vračilo posojila vedno plačujejo prek transakcijskega računa, nikoli v gotovini in brez potrdila. Kdo ima dovoljenje za dajanje posojil? Trenutno je na dveh seznamih pristojnega ministrstva 49 družb; dostopna sta na spletnih straneh vlade. Posebej pozorni bodite, če prav zdaj sklepate kreditno pogodbo in če vašega posojilodajalca med njimi ni - pogodbe v tem primeru ne podpišite.
Več v oddaji Koda
Ukrep Banke Slovenije je nedvomno sprožil številna vprašanja, na katere boste dobili odgovore v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 12. novembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.
V.P.
