Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.Tokrat bo ekipa Kode vzela pod drobnogled detektivsko dejavnost.
Filmski detektivi so običajno vsemogočni junaki, ki vohljajo za svojo žrtvijo noč in dan, se vtihotapijo v njen dom, jo fotografirajo, snemajo, vdrejo v njen računalnik in telefon. A realnost je nekoliko drugačna. V Sloveniji detektivsko dejavnost opravlja 90 detektivov z licenco, pravila in meje jim postavlja Zakon o detektivski dejavnosti. Med detektivskimi nalogami je pogosto preiskovanje zakonske nezvestobe in pozneje iskanje skritega premoženja, ki ga zakonci ob ločitvi skrivajo, da jim ga ne bi bilo treba deliti z nekdanjim partnerjem, ali pa plačevati preživnine in podobno. Licencirana detektivka Mateja Šober Ažman se je specializirala prav za preiskovanje morebitne nezvestobe. Na mesec preiskuje od pet do deset primerov, njene stranke pa so predvsem ženske. »Moški hočejo po mojem mnenju kar sami priti stvari do dna,« meni sogovornica, ki je tudi prepričana, da so ženske bolj pozorne in hitro opazijo spremembe v vedenju. »Žal moram reči, da se je doslej še vedno izkazalo, da je res nekaj na tem. Čas, ki ga porabimo za preiskovanje in dokazovanje je odvisen od primera do primera. Lahko porabimo nekaj ur, lahko pa tudi kakšen teden ali dva, odvisno od same situacije.«
V veliko pomoč je splet
Skoraj polovica njenega dela je vezanega na iskanje po spletu. »Lahko uporabljamo le vse javno dostopne vire in pa skladno z zakonom o detektivski dejavnosti in pooblastilom stranke tudi dostopamo do raznih javnih evidenc, kot so centralni register vozil, register prebivalstva,« pojasni Ažmanova in doda, da so dragocen vir informacij tudi družbena omrežja: »Ljudje so največkrat zelo naivni, objavljajo take stvari, da lahko določiš lokacijo, s kom so v razmerju, nekateri celo objavljajo, da so v hribih, istočasno so na bolniški, tako, da že imamo dokaz.« Druge informacije pridobijo z opazovanjem na terenu. Osumljence opazujejo z avtomobilom, na avtobusu, v naravi. V lokalu, pred savno ali hotelom. »Moram reči, da moški slej ko prej naredijo kakšno napako, ženske pa smo malo bolj prefrigane in znamo zelo dobro tudi zaigrati.«
Neupravičene bolniške odsotnosti zaposlenih
Detektivi pa ne preiskujejo samo nezvestobe. Vse bolj pogosto namreč detektive zaradi notranjih kraj in prevar, neupravičenih bolniških odsotnosti zaposlenih, lažnega prikazovanja potnih stroškov in odtekanja informacij najemajo podjetja. Na inšpektoratu na notranje zadeve pojasnjujejo, da lahko nadzor morebitnih zlorab glede prevoza na delo ali bolniške odsotnosti izvajajo poleg detektivov tudi druge osebe. »Osebe, ki so pooblaščene oziroma imajo pogodbeno razmerje in so strokovno usposobljene in imajo registrirano poizvedovalno dejavnost, lahko izvajajo nadzor bolniškega staleža,« pojasni Mitja Perko z Inšpektorata RS za notranje zadeve. Poizvedovalno dejavnost lahko izvajajo tako pravne osebe kot posamezniki v podjetju, ki jih za to delo pooblasti delodajalec. »Za javni sektor pa velja, da lahko delodajalec zaupa zgolj in samo detektivom to nalogo. V zasebnem sektorju je zadeva bolj prosta, lahko delodajalec pooblasti tudi vas oziroma osebe, ki niso zgolj detektivi.«
Kdo lahko poizveduje za vami?
Po mnenju Ažmanove je to, da lahko za nekom poizveduje kdorkoli, nestrokovno: »Problem je, da so to osebe, ki niso varnostno preverjene. Si lahko predstavljate, da vas preverja kriminalec. Zbira podatke o vas in vprašanje je, kaj s temi osebnimi podatki potem počne.« Detektivi so lahko le slovenski državljani z najmanj sedmo stopnjo izobrazbe, biti morajo varnostno preverjeni in opraviti ustrezne izpite. »Detektivi smo stalno pod nadzorom s strani ministrstva za notranje zadeve in detektivske zbornice. Je pa tudi vprašanje verodostojnosti dokazov, ki jih te osebe, ki nimajo licence, pridobijo,« doda Ažmanova. »Imeli smo primer, ko je delodajalec fotografiral zaposlenega, ki je v službi spal. Po več opozorilih ga je slikal in to je zdržalo na sodišču. Načeloma pa drži, detektivi imajo tudi eksplicitno pravico fotografiranja posameznikov na javnih površinah,« pojasni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in doda, da pa tudi za detektive obstajajo omejitve. »Zasledovanje, to je prepuščeno samo policistom, da izvajajo te prikrite preiskovalne ukrepe, detektivi pa tega ne smejo.« Informacijska pooblaščenka tudi pojasni, da se število prijav v zvezi z detektivskimi agencijami močno zmanjšuje, trenutno ne obravnavajo niti ene.
Več v oddaji Koda
Kdaj lahko govorimo o tem, da je detektiv, ki raziskuje nezvestobo v partnerskem odnosu ali bolniško odsotnost zaposlenih, pregloboko posegel v zasebnost svoje tarče? Kdaj postane zbiranje osebnih podatkov nezakonito? Kdo nadzira delo detektiva? Kdo ščiti pravice oseb, ki jih detektiv nadzira? Lahko detektiv pri svojem delu uporablja policijske metode? Kdo vas lahko nadzira v podjetju, kjer ste zaposleni? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 16. januarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.
