Društvo za pravice invalidov Slovenije državi predlaga 54-milijonsko poravnavo, v nasprotnem primeru pa napoveduje skupinsko tožbo. Tudi za slednjo po mnenju državnega odvetništva v zakonu ni podlage.
Društvo je v predlogu za poskus mirne rešitve spora državi predlagalo izplačilo 54 milijonov evrov odškodnine za po njihovih izračunih 18.000 invalidov na vozičkih in slepih oz. slabovidnih v Sloveniji, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati na volitvah ali referendumih.
Izpostavili so, da so dejansko skoraj vsa volišča v Sloveniji za invalide nedostopna z vidikov ustreznosti naklona in širine klančine, oznak, povečanega tiska, odstranitve ovir, stolov, ustreznosti višine mize,
kabine ali volilne skrinjice in podobno.
Odgovor državnega odvetništva
Državno odvetništvo je v odgovoru na te navedbe zatrdilo, da so kar se tiče parlamentarnih volitev vsa volišča v Sloveniji od 1. februarja 2018, ko se je začela uporabljati novela zakona o volitvah v DZ, invalidom dostopna. V primeru lokalnih volitev pa za volišča ni odgovorna država, temveč občinske volilne komisije. Da pa je Državna volilna komisija pred lokalnimi volitvami leta 2018 sprejela tudi obvezno navodilo, v katerem je še posebej opozorila občinske volilne komisije na dolžnost doslednega upoštevanja dostopnosti vseh volišč invalidom.
Izpostavili so tudi, da zakon o volitvah v DZ invalidom omogoča različne možnosti izvrševanja volilne pravice, in sicer glasovanje s pomočjo druge osebe, glasovanje po pošti ali na domu. Slepi in slabovidni pa imajo na vseh voliščih na razpolago t. i. šablono za slepe, s pomočjo katere lahko samostojno glasujejo.
Pri državnem odvetništvu tudi navajajo, da Društvo za pravice invalidov ni izkazalo nepremoženjske škode, ki naj bi nastala zatrjevani skupini invalidov, saj da ni dokazalo, da je bil invalidom dostop do volišč in glasovanja onemogočen.
Napoved kolektivne tožbe
Društvo je za primer, da država na njihov predlog za poravnavo ne bi pristala, napovedalo kolektivno tožbo. Ob tej napovedi so na državnem odvetništvu zatrdili, da v tem primeru sploh niso izpolnjeni pogoji za kolektivno tožbo. Zakon o kolektivnih tožbah namreč našteva vse primere, v katerih je možno vlagati kolektivne tožbe, kršitve pravic invalidov, kot jih navaja društvo, pa na tem seznamu ni.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pa je nedavno v obravnavo sprejelo tožbo dveh slovenskih volivcev invalidov zoper državo zaradi nedostopnosti volišč in glasovanja. Kot je nedavno za STA izpostavil Jurij Toplak, profesor na pravni fakulteti v Mariboru, ki je skupaj z odvetnikom Slavkom Vesenjakom pripravil pritožbo evropskemu sodišču, mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki v Sloveniji velja že od leta 2008, nalaga dostopnost volišč, glasovanja in volilnih postopkov. A slovenska zakonodaja ureja le dostopnost vhoda volišča, ne pa tudi ostalih delov volišč in dostopnosti glasovanja.