Dogodek je organiziral Svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana (MOL) v sodelovanju z Društvom paraplegikov ljubljanske pokrajine, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije.
V okviru predstavitev so se obiskovalci lahko postavili v kožo invalidov in se na invalidskem vozičku, s prevezo čez oči ali z neprepustnimi slušalkami preizkusili na poligonu, sestavljenem iz različnih ovir, s kakršnimi se v vsakdanjem življenju srečujejo gibalno ovirane osebe, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Zagotavljanje dostopnosti v mestu osebam z oviranostmi in starejšim spada med ključne prioritete Mestne občine Ljubljana, je poudaril Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir ter direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL, in pojasnil: »Načelno je glavno mesto, kar se tiče javnega prostora, zgledno in relativno dobro urejeno. V prestolnici pa pogrešamo predvsem dostopnost prostorov v javni rabi, to so trgovine, gostišča in drugi ponudniki storitev, ki so v zasebni lasti in še nimajo urejenega ustreznega dostopa za osebe z oviranostmi.«
Največ težav pri dostopnosti za uporabnike invalidskih vozičkov povzročajo nestandardizirane rešitve
Društvo Moja pot že dve leti ozavešča in išče rešitve za čim višjo stopnjo mobilnosti za gibalno ovirane. Na društvu ugotavljajo, da se dostopnost javnih institucij iz leta v leto počasi, a vztrajno povečuje. »Največ težav pri dostopnosti za uporabnike invalidskih vozičkov povzročajo nestandardizirane rešitve. Tako se zgodi, da je dvigalo premajhnih dimenzij za invalidske vozičke na elektromotorni pogon, gumbi za priklic dvigala postavljeni previsoko, dvižna ploščad s podhranjeno nosilnostjo ipd. Načrtovalci dostopnosti bi moralo bolj slediti načelu "nič o invalidih brez invalidov",« je povedal Marko Kušar, predsednik društva.
V letošnjem letu na težave invalidov pri mobilnosti aktivno opozarjajo z akcijo Pomisli, predno (za)parkiraš, pri katerem poudarjajo problematiko parkirne nekulture, ki invalidu samostojnemu vozniku onemogoča vstop v lastno vozilo.
»Kljub temu da se je na področju enakih možnosti pri dostopnosti v zadnjih letih zgodil in se še dogaja velik napredek, še nikakor ne moremo govoriti o enakih možnostih vseh. Težje gibalno ovirana oseba namreč v Sloveniji ne najde turistične nastanitve, ki bi ponujala stropno dvigalo za transfer osebe z vozička na posteljo in stranišče. V zadnjem času opažamo tudi, da je vse več parkirišč opremljenih z zapornicami, ki pa invalidom samostojnim voznikom pogosto povzročajo preglavice, saj iztegniti roko in izvleči listek za osebe s telesno okvaro ni ravno preprosto,« je še opozoril Kušar.
Precej težav pri dostopnosti za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne
Da se dostopnost javnih ustanov povečuje, menijo v Zavodu Brez ovir. »Zelo se je izboljšal predvsem dostop za osebe z gibalnimi oviranostmi. Toda večina je pozabila na ljudi z drugimi oviranostmi, na gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne, saj javni objekti in površine njim po navadi še niso prilagojeni,« so nam sporočili iz Zavoda Brez ovir, kjer sodelujejo tudi z različnimi institucijami in opravljajo raziskave o dostopnosti turističnih objektov. »Opažamo, da se povečuje tudi dostopnost objektov v turizmu. Odnos ljudi do razumevanja potreb gibalno oviranih se izboljšuje, saj je najprej treba ozavestiti ljudi, da se odločijo za prilagoditve,« je pojasnila Maja Babič, direktorica Zavoda Brez ovir.
Dan mobilnosti invalidov v Mariboru
Na težave invalidov glede mobilnosti v Zavodu Brez ovir opozarjajo že dolgo. Sodelujejo z društvi, ki se aktivno ukvarjajo z izboljšanjem dostopnosti za vse, in se redno udeležujejo dogodkov na to temo. V letošnjem Evropskem tednu mobilnosti bodo organizirali Dan mobilnosti invalidov v Mariboru, kjer bodo ocenili dostopnost prenovljene promenade okrog treh ribnikov, predstavili nove pripomočke za gibalno ovirane osebe in projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših – Prostofer, ki s pomočjo starejših aktivnih voznikov omogoča pomoč starejšim osebam, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov. Med drugim bodo predstavili še pse vodnike in prikazali uporabo bazenskega dvigala za invalide in mobilne klančine za večjo dostopnost objektov ter spregovorili o demenci.
Na vprašanje, kako daleč smo pri doseganju enakopravnosti pri dostopnosti invalidov, pa odgovarjajo: »Nismo še blizu, smo pa na pravi poti. Strateške usmeritve urejanja okolja na občinski in državni ravni so se z leti spremenile, zato je zdaj več dela, da dosežemo dostopnost tudi za ranljive skupine ljudi. Pred leti je bilo na primer vse usmerjeno v urejanje kolesarskih stez in prostora za kolesarje, posledično pa je ostalo manj prostora za pešce in zdaj hkrati tudi za gibalno ovirane ljudi, zato so danes tam potrebne večje spremembe,« je pojasnila Maja Babič. Veliko pričakujejo od Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki določa dostopnost do produktov, storitev ter informacij za vse javne objekte in površine do leta 2025, kar bo po njihovem mnenju zagotovo spodbudilo lastnike in upravnike, da se odločijo za prilagoditve.
