V ponedeljek, 9. maja 2016, vabljeni na bralno uprizoritev tragedije Fedra, ki jo je francoski dramatik Jean Racine napisal leta 1677. V slovenščino je besedilo leta 1972 prenesel prevajalec Jože Udovič, bralno uprizoritev je režirala Ira Ratej, govorno interpretacijo gledalcev pa je usmerjal gledališki lektor Martin Vrtačnik. Bralne uprizoritve so tudi način, da gledališče lahko polno doživljajo tudi slepi in slabovidni gledalci in gledalke.
Jean Racine je zgodbo za tragedijo Fedra črpal iz antičnega mita in Evripidove tragedije Hipolit. Glavna junakinja je razpeta med razumom in strastjo, ki pa ji lahko prinese zgolj nesrečo in pogubo. Na koncu se tako kot v antiki uresničita volja in kazen bogov.
Kratka vsebina dogajanja
Fedra se v odsotnosti svojega ostarelega moža, atenskega kralja Tezeja, zaljubi v njegovega sina Hipolita. Ta ljubezen je nenravna, zato si jo skuša iztrgati iz srca in se do Hipolita načrtno vede zelo nesramno, celo hudobno. A vse zaman: ljubezen je vse močnejša. Toda Tezejeva odsotnost je dolga, pojavijo se tudi govorice o njegovi smrti. Od ljubezni in strasti zaslepljena Fedra prisluhne nasvetu svoje služabnice Enone in Hipolitu izpove svoja čustva. Ljubezenske muke pa je trpel tudi Hipolit, le da je bila njegova ljubezen namenjena Ariciji, zasužnjeni princesi atenskega rodu, edini preživeli iz rodu Tezejevih sovražnikov. Hipolit svojo mačeho Fedro zavrne, takrat pa se domov vrne Tezej.Užaljena in prestrašena Fedra svojemu možu natvezi, da jo je Hipolit želel zapeljati. Tezej je ogorčen. Srdito se razjezi na sina, ga prekolne in nanj pokliče božji bes. Hipolit se želi na hitro poročiti z Aricijo in zbežati iz Aten, toda usoda je že odločila drugače. Fedrina služabnica Enona se s pečine vrže v morje, zato je Tezej ne more povprašati po resnici, Neptun pa nad Hipolita pošlje morsko pošast. Junak se z njo pogumno bori, splašijo pa se njegovi konji in ga z vprego, v katero se je zapletel, odvlečejo v prepad. Ranjeni Hipolit tik pred smrtjo naroči prijatelju, naj očetu pove resnico in osvobodi Aricijo. Tezej sluti resnico, ki mu jo potrdi tudi umirajoča Fedra – ta se je zaradi slabe vesti zastrupila. Tezej objokuje svojega sina, Aricijo pa sklene vzeti za svojo hčer.
Kdo je bil Jean-Baptiste Racine?
Jean-Baptiste Racine je bil dramatik in pesnik, eden izmed klasikov francoske književnosti, ki mu je uspelo uresničiti najvišje in najstrožje zahteve poetike francoskega klasicizma.Rodil se je leta 1639 v pokrajini Champagne v družini malega lokalnega veljaka. Kot otrok je izgubil starše, zato je odraščal pri sorodnikih. Šolal se je v samostanu Port-Royal, ki je bil središče janzenizma na Francoskem, in si pridobil izvrstno klasično izobrazbo ter spoznal antične kulture. Svoje znanje je spretno uporabljal v svojem dramskem ustvarjanju, ki večinoma temelji na mitoloških in zgodovinskih antičnih zgodbah, Svetem pismu in orientalski zgodovini. Opustil je duhovniški poklic in se usmeril v gledališko in pisateljsko ustvarjanje, kljub temu pa je janzenizem močno vplival na njegovo razmišljanje. Janzenisti so svet dojemali črnogledo. Po njihovem prepričanju človekovo svobodo omejuje vsemogočni Bog, ki že ob rojstvu odloči, ali bo človeka odrešil ali ne. Tudi Racinova dramska dela preveva ta pesimistični duh, v katerem je usoda močnejša od človeka, tako kot na primer tudi pri starih Grkih. Pisal je zlasti tragedije, denimo Andromaho, Britanik, Bereniko in Fedro. Drame se ravnajo po strogih pravilih treh dramskih enotnosti: enotnosti dogajanja, časa in prostora. Slog, v katerem so napisane, je preprost, jasen in premišljen. V Racinovih junakih se bije boj med razumom in strastjo, pri čemer je po navadi močnejša strast. Zaradi spletke, povezane z uprizoritvijo Fedre, se je za dvanajst let umaknil iz literarnega in gledališkega življenja. Tragedija je bila prvič uprizorjena leta 1677 v pariškem gledališču Hôtel de Bourgogne. »Sončni kralj« je Racinu podelil plemiški naziv in ga imenoval za dvornega historiografa. Na starost pa se je Racine vrnil k janzenizmu in padel v nemilost pri kralju. Umrl je leta 1699.
Bralna uprizoritev Fedre v MGL
Pred premiero bralne uprizoritve Fedra v MGL smo se pogovarjali z režiserkoIro Ratej.
Fedra je najpomembnejše dramsko besedilo francoskega klasicističnega pisca Jeana Racina, ki je bilo napisano leta 1677. Snov je avtor črpal iz antične Evripidove tragedije Hipolitos. Katere prvine odlikujejo to delo, da ste se ga po več kot 300 letih po prvi uprizoritvi odločili predstaviti gledalcem v bralni uprizoritvi?
Zgodba Racinove Fedre je zapletena, po drugi strani pa so prav vsi v tej igri žrtve ljubezni. Ko bežijo pred ljubeznijo, se zapletajo in uničujejo druge in sebe. Pogubna moč ljubezni, ki zmaga nad razumom, pahne v smrt tri ljudi. To pa je nekaj, s čimer se lahko identificira tudi sodobni človek, saj se tragedije, ki jih sproži ljubezenska sila, dogajajo tudi danes. In vsak, ki je bil zaljubljen, ve, kako nas ljubezen spremeni in kako vpliva na naša dejanja in mišljenje.
S prevajanjem Fedre so se spopadli različni slovenski prevajalci, kar priča tudi o zapletenosti jezika oziroma o težavnosti ohranjanja bogatega izvirnega jezika v prenosu v slovenščino. Kako so se z interpretacijo tragedije v verzih, v francoskem aleksandrincu, spopadli igralci? Kdo so slovenska Fedra, Hipolit, Tezej, Enona in Aricija in drugi liki?
Mi smo se odločili za prevod Marije Javoršek, katere besede lepo tečejo in spretno razvijajo kompleksne misli, zavite v aleksandrince. Fedro interpretira živahna in gibčna Nina Rakovec. Hipolita smo zaupali Juretu Henigmanu, ki je imenitno upodobil Ahila v Iliadi. Njegov prijatelj in strumni ter zanesljivi zaupnik Teramen je Boris Kerč, Tezej je Primož Pirnat, Enona je izkušena Stannia Bonisegna, nežna Aricija je Viktorja Bencik Emeršič, njena klepetava prijateljica Ismena je prijazna Tanja Dimitrievska, prinašalka novic Panopa pa Tjaša Železnik. Z nami je še lektor Martin Vrtačnik, ki poleg skrbi za pravilno izreko bere tudi didaskalije.
Vabljeni v MGL v ponedeljek, 9. maja 2016, ob 16. uri na premiero bralne uprizoritve tragedije Fedra francoskega klasicista Jeana-Baptista Racina. x
Veronika Rot
