Na fotografiji je azbestna streha, ki razpada na zapuščenem objektu sredi Bežigrada. Foto: J. B.
Na fotografiji je azbestna streha, ki razpada na zapuščenem objektu sredi Bežigrada. Foto: J. B.

Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V oddaji Koda tokrat o azbestu. Njegova proizvodnja in prodaja sta v Sloveniji prepovedana že 20 let, kljub temu njegova smrtonosna vlakna še vedno najdemo v marsikaterem objektu in izdelku.

Z imenom azbest poimenujemo vrsto naravnih silikatnih mineralnih vlaken. Azbest je dolga leta veljal za čudežni material, ker je odporen proti vročini in kemikalijam, dober izolator, upogljiv, mogoče ga je tkati. A kmalu je postalo jasno, da je vse prej kot varen. Vlakna, ki jih vidimo s prostim očesom, so sestavljena iz milijonov mikroskopsko majhnih vlaken, ki jih ne moremo videti in se z luščenjem sproščajo v zrak. Če jih vdihavamo, se odlagajo v pljučih. Azbest povzroča pljučno fibrozo, raka pljuč, poprsnice in potrebušnice - mezoteliom. Povzroča tudi raka grla in jajčnikov, povezujejo ga z rakom žrela, želodca in danke. Znanih je okoli 3000 najrazličnejših izdelkov, ki vsebujejo azbest. Najbolj nevarni so tisti, ki se zaradi dotrajanosti luščijo ali drobijo. V starejših hišah so to lahko poškodovane stenske plošče in ometi, zdrobljene izolacijske obloge, tekstil, ki vsebuje azbestna vlakna. Paneli za električno napeljavo, brizgane obloge, stropna izolacija.

Še vedno je ogromno azbesta na strehah hiš, garaž, nadstreškov

Po neuradnih podatkih naj bi bila kar četrtina hiš v Sloveniji prekrita z azbestnimi kritinami. Njihova življenjska doba, ki je 35 let, se izteka ali pa je že zdavnaj potekla. Veliko razpadajočih azbestnih streh je predvsem na zapuščenih industrijskih objektih. Zakonodaja namreč ne dovoljuje, da bi inšpektorji lastnikom ukazali odstranitev teh streh, dokler streha stoji. Ponekod z zdrobljenimi odpadnimi ploščami nasipavajo dvorišča in poti. Problematične so izolacije in obloge za cevovode, izolacije za grelne naprave. Pa talne obloge, kot so ploščice in linolej, straniščne školjke in cisterne za vodo. Največje koncentracije vlaken v zraku nastajajo pri obnovitvenih delih: adaptacijah stanovanj, predelavi sten in instalacij, zamenjavah talnih oblog in strešnih kritin ter pri rušenju starejših objektov, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Pri teh delih so najbolj izpostavljeni poklicni delavci. Vdihavanje prahu pa je, če so posegi nestrokovni, nevarno tudi za stanovalce, sosede in mimoidoče. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da vrhunec obolenj šele prihaja, še vedno nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, prav tako država nima akcijskega načrta, kako in predvsem do kdaj bo Slovenijo očistila vsega nevernega azbesta.

Država nima podatkov

Na ministrstvu za okolje in prostor podatkov o tem, koliko hiš je prekritih z azbestnocementnimi kritinami in v kakšnem stanju so, nimajo. »Teh podatkov na ministrstvu nimamo, ker nimamo osnove, da bi te podatke lahko zahtevali. Gre za podatke, ki se dotikajo lastniškega deleža in je tudi vprašanje na kakšen način bi nam to poročali, mi pa bi kontrolirali, ali so ti podatki resnični ali ne. Ljudem zelo težko rečemo, sporočite na ministrstvo podatke, kako je z azbestno kritino ali imate azbestne cevi, ali ne. To je zelo subjektivna ocena. Smo pa si želeli, da bi bili že pri prvem popisu nepremičnin ti podatki vključeni, ampak nismo uspeli, tako, da se trudimo, da bi pri drugem popisu ti podatki bili vključeni, da bi država dobila te podatke, predvsem glede azbestne kritine, azbestnih cevi in vseh drugih azbestnih plošč ali česa drugega v stavbah po Sloveniji. Tega ni malo in te problematike se na ministrstvu zavedamo. Vemo, da gre za širši problem, ki ga moramo kot družba rešiti in se pač odločiti, na kakšen način in kako,« pojasni Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostorin na vprašanje, kdaj boSlovenija očiščena azbesta, odgovori: "Država rabi denar. Rabi močno voljo, ampak še kakšna druga inštitucija, ne samo Ministrstvo za okolje in prostor je tukaj ključna. Da si s skupnim močmi postavimo cilj, da leta 2030ne boveč azbesta v Sloveniji. In da financiramo tako azbestne kritine kot tudi azbestne cevi in vse ostale zadeve, ki so kakorkoli povezane z azbestom."

V Sloveniji kar 1100 divjih odlagališč

Ko so azbestnocementne kritine odstranjene s strehe, se jih tretira kot odpadek in mora lastnik poskrbeti za ustrezno odlaganje na odlagališču za azbestne odpadke, kjer je za streho velikosti 100 kvadratnih metrov treba plačati okoli 500 evrov. Nekatere občine odlaganje azbestnih odpadkov sicer subvencionirajo, država pa za to ne namenja sredstev. Vse več je divjih odlagališč azbesta, eno je denimo na ljubljanskem barju, zemljišče pa je v lasti države. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja že dlje časa spremlja to problematiko: »V registru imamo približno 1500 divjih odlagališč, od tega je slaba tretjina že očiščenih. Salonitke so pogosto same, pogosto pa tudi mešane z drugimi gradbenimi odpadki.« Po podatkih ljubljanske občine so v zadnjem desetletju s tega območja odstranili skoraj 650 ton azbestnih odpadkov. Pravijo, da je teh odlagališč vse manj in da gre večinoma za manjše kupe salonitnih plošč. »Občine preprečujejo odlaganje v naravo na različne načine, nekatere sofinancirajo odlaganje, ker gre za nevarne odpadke in je ravnanje z njimi drago, ponekod so do določenih količin te oddaje brezplačne. Pozivamo ljudi, ki imajo take odpadke, da pogledajo na našo spletno stran, kam s tem odpadkom, in jim bo prav izpisalo za njihovo občino, kam lahko odpeljejo, koliko stane, katere ure in tako naprej,« pojasni Kranjc ter doda, da država nima nobene strategije na tem področju: »Upamo, da se to spremeni, vseeno so to nevarni odpadki, tega je veliko in enkrat se moramo lotiti tega kislega jabolka.«

Več v oddaji Koda

Odgovore na številna vprašanja, ki so povezana z azbestom, boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 1. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

V.P.