Laju Čivaju cilja zaradi močnega vetra sicer ni uspelo uresničiti do konca, upa pa, da je prenesel sporočilo. »Nekateri ne razumejo težav invalidov, nekateri mislijo, da smo šibki, da potrebujemo pomoč, da se ljudem moramo smiliti. A ni nujno, da je tako ... Če invalid lahko zasije in uspe, lahko hkrati prinese priložnost, upanje, svetlobo, ni ga treba gledati kot šibkega.«
Dobrodelni namen podviga
S plezalskim podvigom je zbral dobrih 670.000 ameriških dolarjev za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico.
Plezanje mu daje občutek svobode
Laj je bil v preteklosti štirikrat okronan za azijskega prvaka v plezanju, na svetovni lestvici pa je priplezal najvišje na osmo mesto. Njegovo uspešno plezalsko kariero je prekinila prometna nesreča leta 2011, po kateri je ostal hrom od pasu navzdol.
Kljub temu se ni odpovedal svoji največji ljubezni. Še naprej je plezal, tokrat se je moral naučiti plezati na invalidskem vozičku. Pred petimi leti se je tako povzpel na 495 metrov visoko goro Lion Rock.
»Poleg tega, da samo živim, sem se vprašal, kaj me žene naprej? Začel sem slediti temu, saj sem vedel, da obstaja možnost, da se lahko povzpnem na gore, tudi na invalidskem vozičku. Na neki način sem pozabil, da sem invalid, še vedno sem lahko sanjal in še vedno lahko počnem, kar sem rad počel v preteklosti.«
Vzpon na vrh steklenega nebotičnika
»Bil sem kar prestrašen, saj se pri plezanju na gore lahko oprimeš kamnov ali lukenj, pri stekleni površini pa sem se lahko zanesel le na vrv, na katero sem bil privezan,« je podvig opisal 37-letni plezalec.
