Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji.
V NSIOS-u ocenjujejo, da je Slovenija v zadnjih 20 letih in še posebej po ratifikaciji Konvencije na področju invalidskega varstva doživela pomembne spremembe na bolje. Do napredka je prišlo na področju strokovne doktrine, odnos države do ranljivih skupin in njihovih predstavnikov se je izboljšal, napredek se kaže tudi pri razvoju invalidskih organizacij, sedanja generacija invalidov pa je tudi veliko bolj ozaveščena glede pravic, ki jih imajo in samozavestna v svojih pričakovanjih in zahtevah, so zapisali v poslanici.
Pomen Zakona o osebni asistenci
V poslanici ob današnjem mednarodnem dnevu invalidov v NSIOS-u izpostavljajo pomen Zakona o osebni asistenci. Menijo, da je »s stališča zagotavljanja enakih možnosti in varovanja osnovnega človekovega dostojanstva ta zakon kulminacija zgodovinskih prizadevanj celotnega invalidskega gibanja in rešitev, ki nam je v ponos, ki je vzor vsem našim evropskim partnerjem in primer zagovorništva civilne družbe ter zglednega sodelovanja predstavnikov invalidov in države«. Zakon, kot pojasnjujejo, omogoča neodvisno življenje, pri čemer neodvisnost ne pomeni neke visoke funkcionalnosti, temveč se nanaša na samostojno, neodvisno sprejemanje osebnih odločitev. »Za večinsko skupnost je ta neodvisnost samoumevna, za invalida pa odsotnost osebne asistence lahko pomeni, da nima niti možnosti sam odločiti, kdaj bo vstal, kdaj bo jedel in kdaj bo šel v kopalnico. Hkrati je Zakon o osebni asistenci omogočil tudi aktivacijo potencialov invalidskih organizacij in številnim slovenskim invalidom ponudil največ, kar jim socialne politike lahko ponudijo, namreč redno zaposlitev, možnost ustvarjanja socialne mreže in družbeno validacijo, ki jo delo prinaša,« so zapisali.
Neuresničene zaveze iz Konvencije ZN o pravicah invalidov v Republiki Sloveniji
Ob tej priložnosti pa na NSIOS opozarjajo, da nekatere ključne zaveze iz Konvencije še vedno niso uresničene. Gre predvsem za problem revščine med invalidi, tveganju so izpostavljeni v veliko večji meri, stopnja nezaposlenosti je v povprečju znatno višja, več kot 3.600 invalidsko upokojenih oseb pa prejema celo manj kot 300 evrov mesečno. »Zato je to ena naših prioritet v tem hipu in skupaj z Državnim svetom smo že sprožili postopke, da se stanje odpravi,« so zapisali.
Informacijska in komunikacijska dostopnost
Kroničen ostaja tudi problem informacijske in komunikacijske nedostopnosti, ki ga je epidemija še dodatno izpostavila. »Govorimo o dostopnosti interneta, televizije in IKT nasploh, o dostopnosti vsebin ne glede na invalidnost oziroma funkcionalno oviranost. Na tem področju razvoj tehnologije ponuja nesluten potencial, strojna prepoznava govora omogoča podnaslavljanje v živo, solidno sintezo govora že imamo in je od nedavno na voljo tudi za članke na spletni strani Dela, RTV Slovenije je začela uvajati avdiodeskripcijo oz. zvočni opis svojih vsebin, prepočasi pa se vzpostavlja praksa pretvarjanja besedil v lahko berljiv format. Pri tem je potrebno omeniti, da enako kot prilagoditve grajenega okolja tudi te še zdaleč niso namenjene samo invalidom. Imamo v OECD nadpovprečno visok delež bralno nepismene populacije, migrante in druge jezikovno ovirane, nižje izobražene, starejše s kognitivnimi težavami, ob tem pa je jezik javnega diskurza vedno bolj kompleksen in vsaj pri komunikaciji države pogosto zelo tehnicističen in uradniški.«
Ovire pri dostopanju do informacij in komunikacij je še dodatno poudarila pandemija in razkrila, da sta Evropska unija in tudi Slovenija še daleč od polnega udejanjanja vključujočega družbenega razvoja. »Za preseganje takih razmer in okoliščin je vsekakor potrebno, da se ključni odločevalci pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za odziv na krize že od samega začetka posvetujejo z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter jih vključijo v sprejemanje teh ukrepov. Posledice epidemije za duševno zdravje obetajo biti zelo zaskrbljujoče, v strokovni literaturi so negativni učinki kriz za duševno zdravje invalidov znani in dokazani, zato je ena od prioritet invalidskega gibanja tudi razmislek o politikah, ki bodo naslavljale te stiske, bojimo pa se tudi posledic, ki bi se lahko odražale v smislu ekonomske krize,« so ob mednarodnem dnevu invalidov na NSIOS izrazili skrb za čas po epidemiji.
O soočanju invalidov z epidemijo in njenih posledicah smos e pogovarjali tudi s predsednikom NSIOS, gospodom Borutom Severjem. Intervju lahko preberete tukaj.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Na pomen dostopnosti informacij so ob današnjem dnevu opozorili tudi na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Zapisali so: »Potrebe oseb z okvaro sluha pri dostopnosti informacij in komunikacij so življenjskega pomena. Predvsem v času izrednih razmer, kot je primer covid-19, je potrebno še posebej paziti, da osebe z okvaro sluha niso prikrajšane pri dostopnosti.«