V levem kotu fotografije je del spodnjega trupa odrasle osebe. Oblečena je v sive hlače, v iztegnjeni roki drži belo palico, s katero tipa po sivi asfaltni površini. Foto: Flickr, arhiv Radio Prvi
V levem kotu fotografije je del spodnjega trupa odrasle osebe. Oblečena je v sive hlače, v iztegnjeni roki drži belo palico, s katero tipa po sivi asfaltni površini. Foto: Flickr, arhiv Radio Prvi

Mednarodni dan bele palice je leta 1970 razglasila Mednarodna zveza slepih.

Slepi so za pomoč pri orientaciji in mobilnosti palice uporabljali že stoletja, bela palica kot predhodnica sodobne bele palice pa se je pojavila šele po prvi svetovni vojni. Mladi britanski glasbenik in fotograf James Biggs, ki je oslepel leta 1921, se je namreč domislil, da bi svojo palico pobarval v belo, saj bi bil s tem bolje viden v prometu, kadar bo prečkal cesto. Bela palica se je počasi uveljavila, vse več držav pa je v zvezi z njeno uporabo pri hoji sprejelo ustrezne predpise, s katerimi so jo označili kot znak slepote. Ideja o beli palici za slepe kot simbol varovanja in prepoznavanja je med drugim našla pot tudi v Pariz, kjer je Guilly d'Herbemont 7. februarja 1931 predstavil prve bele palice francoskim ministrom in predstavnikom organizacij slepih.

Dobrih trideset let kasneje, 15. oktobra 1964, je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson na javni prireditvi podaril bele palice slepim in slabovidnim kot način njihove popularizacije, dogodek pa je postal izhodišče za sistematsko usposabljanje slepih na področju orientacije in mobilnosti.

Leta 1969 je Organizacija združenih narodov zato ta dan razglasila za mednarodni dan bele palice, z njegovo uveljavitvijo po celem svetu pa se je razširila tudi uporaba bele palice in vse večja samostojnost njenih uporabnikov. Bela palica je po vsem svetu priznana kot simbol slepote. Palica je obenem tudi zelo pomemben pripomoček, ki slepi osebi zagotavlja varno hojo, saj z njeno uporabo slepi in slabovidni prepoznavajo ključne predmete v okolju, ovire, strukture tal in vzpetine. Skupaj s tem je palica najočitnejši znak, da je njen lastnik slep ali slaboviden in ima s tem posebne potrebe in pravice.

Zaradi pomembnosti tega dneva danes v Centru IRIS ponujajo izkušnjo večerje v temi, ki bo obiskovalca popeljala na kulinarično potovanje brez občutka vida. V ospredje zato pride raziskovanje občutkov dotika, okusa, sluha in vonja. Projekt Večerja v temi že šesto leto vabi v Center IRIS, kjer obiskovalce sprejmejo slepi natakarji, s katerimi lahko na začetku tudi poklepetate. Ko ste pripravljeni, vas odpeljejo v zatemnjeno jedilnico, kjer je pripravljena miza. V jedilnico ni dovoljeno prinašati tehnologije, ki proizvaja svetlobo: svetilke, mobilne telefone in svetlobne ure.

Poleg današnjega dne se je večerje v temi mogoče udeležiti enkrat mesečno. V naslednjih mesecih v torek, 12. novembra, v četrtek, 5. decembra, v torek, 21. januarja, v četrtek, 13. februarja, v četrtek, 3. marca, v torek, 24. marca, v torek, 21. aprila in v torek, 19. maja.

Več informacij o večerji v temi lahko najdete na spletni strani centra IRIS:http://center-iris.si/ponudba/vecerja-v-temi/

A. T.

Na fotografiji je zložljiva bela palica z različnimi nastavki. Foto: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Na fotografiji je zložljiva bela palica z različnimi nastavki. Foto: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije