V vozičku je deklica, ki ji je ime Naja. Na vrhu fotografije je napis Ostani doma in srček. Foto: Osebni arhiv Spomenke Valušnik
V vozičku je deklica, ki ji je ime Naja. Na vrhu fotografije je napis Ostani doma in srček. Foto: Osebni arhiv Spomenke Valušnik

"V medijih smo slišali, da je vlada sprejela sklep, da je zaradi kriznih razmer, v katerih smo se znašli, upokojencem dodelila krizni dodatek in sicer vsem tistim do 700 evrov pokojnine. Prav tako je namenila dodatek študentom, socialnim upravičencem in velikim družinam, skratka vsem dodatek. Vse ukrepe nedvomno podpiramo in verjamem, da so vsi potrebni pomoči, saj so razmere res skrb vzbujajoče. Glede na to, da smo ministrstvom in vladi oziroma kar v kabinet predsednika vlade poslali poziv, še preden so pričeli sprejemati sklepe, naj ne pozabijo na nas, nas žalosti, da so družine in otroke s posebnimi potrebami popolnoma spregledali,“ pravi Spomenka Valušnik.

Kot še pojasni, vse te družine družine že tako živijo pod pragom revščine, in se sprašuje, ali se tega res nihče v vladi ne zaveda.

Situacija je skrb vzbujajoča

„Zavedamo se, da imamo izredne razmere in da nam vsem skupaj ni lahko, ampak kljub temu mislimo, da je treba ta področja prav tako urejati s kriznimi zakoni in ukrepi. Zanima nas, ali vlada sploh namerava v pomoč zajeti tudi družine otrok s posebnimi potrebami, predvsem vse tiste, ki so prejemniki transferja nadomestila za izgubljeni dohodek in družinski pomočniki. Smo mnenja, da je treba vsem prejemnikom dodatka za nego omogočiti dodatno finančno pomoč. Življenjski stroški in obremenitev teh družin so se v času epidemije izjemno povišali. Njihovi otroci s posebnimi potrebami niso vključeni v dnevne centre in zavode, ampak so sedaj v velikem številu v 24-urni domači oskrbi. Številne družine so tudi enostarševske in njihov edini dohodek predstavlja takoimenovano nadomestilo za izgubljeni dohodek, dodatek za nego in otroški dodatki. S tem morajo preživljati tako sebe kot tudi svoje otroke,“ takšne so razmere, v katerih živijo družine otrok s posebnimi potrebami, pojasni Valušnikova. Zato vladi predlaga, da se tem prejemnikom prizna solidarnostni dodatek v višini najmanj 300 evrov. V primeru, da bo kriza zaradi bolezni covid-19 trajala dlje časa, pa vladi predlaga, da poskrbi za mesečni dodatek za ves čas trajanja epidemije in izrednih razmer.

Številni varovanci socialnovarstvenih zavodov so v času epidemije doma

V času epidemije so starši in skrbniki svoje otroke ali svojce vzeli iz socialnovarstvenih zavodov in so zdaj v domači oskrbi. S tem pa se je nanje preneslo tudi finančno breme, še opozarja Valušnikova. „Razumljivo, da so ti otroci in odrasle osebe zdaj v domači oskrbi, saj je manjša možnost okužbe v ozkem družinskem krogu, kjer družine upoštevajo vse ukrepe.

Težava pa je v tem, da se, v kolikor je oseba nastanjena v zavodu v 24-urni oskrbi, varovancu odvzamejo vsi prihodki tako pokojnine kot tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Njihovi svojci ob takšni situaciji ne prejmejo finančne pomoči. Zato vlado poziva, naj v času, ko oseba s posebnimi potrebami ne prebiva v zavodu, te dohodke namenijo za preživljanje te osebe v družinskem krogu.

„O tem se nikjer ne govori, kot vemo, pa zavodi niso sprožili nobenih postopkov v tej smeri,“ pravi Valušnikova.

Številne družine čakajo na odgovor vlade, na društvo, ki ga vodi, se namreč obračajo številne družine otrok s posebnimi potrebami in posamezniki, ki že čutijo stisko. „Bojim se, da jim nevladne organizacije zaradi upada donacij v trenutnih razmerah ne bomo zmogle pomagati. Predvidevamo, da se nam bo priliv donacij znatno zmanjšal tudi v naslednjih mesecih. Zavedamo se, da je to vse odvisno od stabilizacije gospodarstva, s pomočjo katerega sedaj pomagamo številnim družinam,“ še dodaja.

Smernic v primeru obolenja ni

V zadnjih dneh je na društvo poklicali tudi več staršev in skrbnikov otrok s posebnimi potrebami ter tudi odraslih, saj so zelo zaskrbljeni zaradi njihovega zdravstvenega stanja.

„Gotovo ste tudi sami zasledili, kaj se dogaja po svetu. Zato se starši otrok s posebnimi potrebami in drugimi zdravstveni težavami upravičeno bojimo, da bi lahko tudi v Sloveniji prišlo do diskriminacije pri zdravstveni pomoči tem osebam, bodisi otrokom ali pa odraslim. V medijih smo skupaj s svojci teh ranljivih skupin zasledili, da se v nekaterih evropskih državah zaradi pomanjkanja kapacitet in aparatur tem ljudem ni nudila ustrezna oskrba in pomoč. Posledice tega so bile tragične.“

Zato je društvo na vse pristojne, stroko in vse ostale vpletene v teh procesih, naslovilo prošnjo, naj izdela in objavi smernice, kako ravnati v primeru bolezni covid-19 in kakšen je postopek v primeru obolenj oseb s posebnimi potrebami.