Pokrajinski muzej Celje je sredi meseca začel zbirati podpise pod peticijo v podporo izgradnji dvigala na vzhodni strani Stare grofije, s katerim biinvalidom, starejšim in staršem z otroškimi vozički omogočili dostop do dvorane pod Celjskim stropom in Rimske vile s freskami v lapidariju muzeja. Zavod za varstvo kulturne dediščine namreč dvigalu na vzhodni strani Stare grofije nasprotuje. Direktor muzeja Stane Rozman pravi, da je dostop za ranljive skupine, predvseminvalidein starejše, že vrsto let pereč problem.
Že več let si prizadevate, da bi invalidom, starejšim in staršem z otroškimi vozički omogočili dostop do dvorane pod Celjskim stropom in Rimske vile s freskami v lapidariju muzeja. To lahko storite z vgradnjo dvigala. Kje bi ga radi vgradili in zakaj vam vsa ta leta ni uspelo uresničiti svojih prizadevanj?
O gradnji dvigala so razmišljali že konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja, vendar se zaradi pomanjkanja denarja stvari niso premaknile. Po odkritju Rimske vile s freskami, smo v muzeju ponovno začeli razmišljati o njem in dobili tudi podporo Mestne občine Celje. Dvigalo bi želeli postaviti na vzhodni strani Stare grofije, saj se je pri gradnji povezovalnih hodnikov iz novega razstavišča v notranji del lapidarija pokazalo, da bi bili posegi v samo strukturo stavbe statično izjemno tvegani. Potrebna bi bila obsežna predhodna zaščitna dela, ki bi na objektu, predvsem v njegovi notranjosti, pustila trajne posledice.
Celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine predlagani rešitvi nasprotuje. Kako argumentirajo svoje nasprotovanje?
Če na kratko povzamemo argumente celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS OE Celje), njihovo odklonilno mnenje temelji na štirih strokovno dvomljivih tezah: da se je vzhodna fasada grofije do danes ohranila v izvorni podobi, da je potrebno varovanje prehoda med območjem Okopov in varovano vrtnoarhitekturno dediščino Savinjskega obrežja, da bi dvigalo zakrilo pogled na višinsko dominanto cerkve Marijinega vnebovzetja in da ne strokovna ne laična javnost tovrstnih rešitev v historičnih urbanih središčih načelno ne odobravata.
Po vaši oceni so njihovi argumenti torej neutemeljeni in nestrokovni. Ste vodstvo Zavoda pozvali, naj še enkrat pretehta svojo odločitev?
V našem dopisu generalnemu konservatorju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo te argumente zavrnili na osnovi podatkov, ki bi jih v celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine morali poznati. Janko Orožen navaja v ''Posestni in gradbeni zgodovino Celja'' iz leta 1957, da je bilo treba pri Stari grofiji, ki so ji po vojni spremenili namembnost ter jo preuredili v muzej ''...že kar v početku obnoviti del vzhodne in del zahodne zunanje stene, ki ju je porušila bomba.'' Tudi Jože Curk v svojem članku Stara grofija, ki je izšel v Celjskem zborniku leta 1958, na strani 190 navaja: ''Vzhodna fasada... je med zadnjo vojno najbolj trpela in je bila v letih 1945 in 1946 deloma sploh na novo pozidana, pri čemer so v nadstropju zazidali dve večji kasnejši okni ter mesto njih odprli manjše prvotno okno''. Zato je teza o »izvorni vzhodni fasadi« brez sleherne strokovne podlage. Na mestu, kjer je danes prehod, ki vodi iz ulice Na okopih do Savinjskega nabrežja, je namreč vse do leta 1944 stala stanovanjska stavba, ki jo je med drugo svetovno vojno uničila zavezniška bomba in se je v nekem obdobju celo dotikala vzhodne fasade Stare grofije. Dokaz za to so številne upodobitve, ki jih je že leta 1980 zbral in objavil dr. Ivan Stopar v knjigi Stare celjske upodobitve, kjer so tudi stare fotografije ter katastrski načrti. Ob vsem navedenem lahko sklepamo, da na tem mestu ne gre za poseg v varovano vrtnoarhitekturno dediščino, saj tu do 50-tih let prejšnjega stoletja ni bilo niti zelenice. Novo dvigalo tudi ne bi zakrilo pogleda na cerkev Marijinega vnebovzetja, ki v trenutnih razmerah s Savinjskega nabrežja skorajda ni vidna. Prav tako bi bil prizidek za dvigalo z južne in severne strani zakrit s krošnjami že rastočih dreves in po potrebi dodatno poraščen z zelenjem. Tako bi bil precej neopazen in s tem nemoteč za sprehajalce, ki uporabijo ta sekundarni prehod do Savinjskega nabrežja. Niti strokovna in še manj laična javnost še nista podali svojega mnenja glede izgradnje dvigala na vzhodni fasadi Stare grofije. V muzeju smo na to temo pripravljeni pripraviti strokovni posvet, da bi dobili mnenje zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, arhitektov in tudi mnenje uporabnikov, torej invalidskih organizacij.
Odločili ste se tudi za peticijo. Koga s peticijo nagovarjate in kaj konkretno boste po vašem mnenju s peticijo dosegli?
Za peticijo smo se odločili, da povprašamo Celjanke in Celjane, kaj si o dvigalu misli laična javnost. Odziv na peticijo je bil nad pričakovanji, saj smo v štirih dneh podpisovanja Peticije za izgradnjo dvigala na vzhodni strani Stare grofije zbrali več kot 600 podpisov. Po odmevnosti peticije se bodo v celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine težko sklicevali na laično javnost, ki temu dvigalu nasprotuje.
Celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine sicer predlaga notranje dvigalo, vendar se vam to ne zdi dobra rešitev. Zakaj?
Stara grofija je obokana tako v kletnih, pritličnih in nadstropnih prostorih. Preboj skozi oboke je že sam po sebi statično problematičen, kar ugotavlja v svojem dopisu tako statik Tomaž Klančnik, kot tudi že gradbeniki, ki so obnavljali grofijo v 18. stoletju. Jože Curk v prej omenjeni publikaciji namreč navaja: ''Mogočni opornik zgrajen iz kamna in opeke, je tudi kasnejši dodatek, ki naj bi zaustavil razgon obokov v tem delu stavbe''. Gre namreč za neke vrste kontrafor, ki je bil v 18. stoletju prizidan vzhodni fasadi grofije in je viden na originalnem načrtu vhodne stene Stare grofije in na tlorisu objekta v omenjenem Curkovem članku, ravno zaradi težav s statiko objekta na tem mestu. Po mnenju statika je sicer oboke možno prebiti, vendar so pripravljalna dela in poseg v substanco grofije nepovratni. Zaradi statične konsolidacije prebitega oboka bi bilo namreč potrebno celoten prostor pod tlemi sidrati skozi vse obstoječe stene, kar pomeni posege tudi pod tla v sosednjih prostorih in pod tla arkadnega hodnika v nadstropju. Ravno tako bi bilo potrebno posegati v stene sosednjih sob, s čimer bi bile freske na teh stenah resno ogrožene, če ne celo delno uničene.
Rekli ste, da celjska občina podpira vaša prizadevanja. Tudi finančno?
Mestna občina Celje podpira naša prizadevanja in je pripravljena financirati izgradnjo dvigala, v sklopu ureditvenih del novega razstavišča.
Kako se na vse skupaj odzivajo v invalidskih organizacijah? Podpirajo vaše napore za večjo dostopnost Pokrajinskega muzeja tudi za invalide?
Muzej ima podporo članov Društva invalidov jugovzhodne Štajerske kot tudi podporo članov Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje.
Vesna Pfeiffer