Zelo temna fotografija notranjosti Postojnske jame. Rahlo so osvetljeni kapniki, med katerimi se premikata moška v starinskih oblačilih. Okoli vratu imata obešeno svetilko. Foto: iz dokumentarnega filma Simfonija globine, arhiv RTV SLO
Zelo temna fotografija notranjosti Postojnske jame. Rahlo so osvetljeni kapniki, med katerimi se premikata moška v starinskih oblačilih. Okoli vratu imata obešeno svetilko. Foto: iz dokumentarnega filma Simfonija globine, arhiv RTV SLO

Vabljeni k ogledu dokumentarnih filmov, ki prikazujeta dva povsem drugačna svetova. Simfonija globine odkriva podzemni svet Postojnske jame, Ama Dablam, izsanjane sanje pa se vzpenja visoko med oblake. Dokumentarna filma sta opremljena z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, ki je dostopen na dodatnem zvočnem kanalu. Zvočno je filma opisala Carmen L. Oven.
SIMFONIJA GLOBINE, sobota, 31. avgust 2019, ob 10.20, TV SLO 2
Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame in kmalu zatem se je v jami začel tudi organiziran turistični razvoj. Sto let pozneje so jamo prepredli z elektriko in v njej postavili progo, ki je turistom v majhnih vagonih omočila celovit ogled. Postojnska jama je uvrščena med trideset največjih naravnih čudes sveta in vsako leto jo obišče več ljudi. Zgodba Postojnske jame in njena predstavitev širšemu svetu pa je tesno povezana z enim največjih fotografov Evrope ob prelomu dvajsetega stoletja - Rudolfom Brunerjem Dvořákom, ki ga strokovna zgodovina uvršča med začetnike reportažne fotografije. Njegovi posnetki Postojnske jame iz leta 1909 so prvi fotografski ciklus katerekoli jame na svetu. Istega leta je Dvořák zabeležil obisk Maksimiljana Evgena, komajda 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I. ter njegove matere Marije Jožefe Saške s spremstvom. Fotografiral je tudi obisk cesarske dvojice Franca I. in njegove žene Karla Avguste, ki sta jamo obiskala na poti iz Ljubljane v Postojno. Dvořák je bil tudi uradni fotograf srbskega kralja Petra I Karađorđeviča. Doslej še ne prikazan nabor štiristotih fotografij Postojnske jame je zaklad brez primere. Zbirka je dragocena iz več razlogov: ker gre za prve posnetke podzemske jame na svetu, ker prikazujejo Postojnsko jamo takšno kot je bila pred opustošenjem med drugo svetovno vojno, hkrati nazorno prikazujejo, kako je bila že pred skoraj sto leti opremljena za oglede turistov (razsvetljava, železnica ipd.), predvsem pa fotografije kažejo mnoge danes drugačne motive. Unikatno fotografsko zbirko negativov na steklenih ploščah je leta 2005 odkupil Muzej novejše zgodovine. Dokumentarni film Simfonija globine je nastal po scenariju in v režiji Igorja Vrtačnika.
AMA DABLAM, izsanjane sanje, 7. september 2019, ob 18. uri, TV SLO 2
V začetku leta 1996 sta slovenska alpinista, takrat 30-letni Vanja Furlan in tri leta mlajši Tomaž Humar, opravila sedemdnevni vzpon na Ama Dablam, ki jima je prinesel zlati cepin za naj vzpon tistega leta. Oba alpinista sta pozneje v gorah izgubila življenje. Vanja Furlan že dva meseca po vzponu na Ama Dablam med opravljanjem izpitne ture za gorske vodnike v Veliki Mojstrovki, Tomaž Humar pa je umrl trinajst let pozneje med vzponom na Langtang Lirung. Na odpravi na Ama Dablam ju je spremljal Zvonko Požgaj, ki je leta 1993 s 23-imi leti postal takrat najmlajši alpinist in prvi Slovenec, ki se je povzpel na K2. Ta vzpon je terjal prve členke na vseh desetih prstih na njegovih rokah, zaradi česar pozneje ni več mogel opravljati težavnejših vzponov, je pa ostal zvest alpinizmu.
Dokumentarna pripoved režiserja Igorja Vrtačnika je zgodba o treh možeh in eni steni, ki se je začela odvijati spomladi leta 1996 na eni najlepših gora na svetu: 6828 metrov visokem Ama Dablamu. Vanji Furlanu in Tomažu Humarju se je po sedmih dneh izjemno težavnega plezanja uspelo preko severozahodne stene prebiti na sam vrh. Zvonko Požgaj, njuna edina zveza z dolino, je dogajanje spremljal iz baznega tabora, ju preko oddajnika usmerjal in spodbujal, obenem pa skrbno snemal in zapisoval vse, kar se je dogajalo v tistih dramatičnih dneh. Zvonko Požgaj je o tem vzponu napisal tudi knjigo, ki je režiserju Igorju Vrtačniku poleg njegovih posnetkov postala osnova za filmsko zgodbo. V filmu nastopa tudi sin Tomaža Humarja, ki se je je rodil v dneh očetovega vzpona na Ama Dablam.
Film režiserja Igorja Vrtačnika je leta 2017 na 11. festivalu gorniškega filma prejel nagrado za najboljši alpinistični film. Film je nastal v Kulturno-umetniškem programu TV Slovenija.
Zvočni opis obeh dokumentarnih filmov je pripravila Carmen L. Oven. Prisluhnite mu na dodatnem zvočnem kanalu.
V. R.

Fotografija iz začetne špice filma. Na levi strani je obraz Vanje Furlana in na desni, nekoliko bolj v ozadju, obraz Tomaža Humarja. Vmes je gora in napis naslova filma Ama Dablam, izsanjane sanje. Foto: iz filma, arhiv TV SLO
Fotografija iz začetne špice filma. Na levi strani je obraz Vanje Furlana in na desni, nekoliko bolj v ozadju, obraz Tomaža Humarja. Vmes je gora in napis naslova filma Ama Dablam, izsanjane sanje. Foto: iz filma, arhiv TV SLO