Znak akcije Nevrorazlični. Foto: PZS
Znak akcije Nevrorazlični. Foto: PZS

V marcu smo med 15. in 21. obeleževali teden možganov. Da druženje dobro vpliva na možgane, se zavedajo tudi v delovni skupini Nevrorazlični AMA, ki deluje v sklopu Pin-OPP.

Skupaj v hribe v sebi nosi noto povezanost različnih, drugačnih in ne napačnih. Opozarjajo na to, da so tudi možgani lahko, tako kot starost, barva oči in spol, različni.

Nevrorazličnost je prvič uporabila Judy Singer leta 1998. Privlačnost modela nevrorazličnosti je, da ne patologizira, ne daje prevelikega poudarka na to, kaj oseba ne zmore, ampak nudi bolj uravnotežen pogled tudi na to, kaj oseba zmore.

Skupaj v hribe - Nevrorazlični AMA

AMA je kratica, sestavljena iz prvih črk besed avtizem, motnja v duševnem razvoju in ADHD, ki niso prepreke za polno, aktivno in družabno doživljanje gora. Akcija ne ukaluplja posameznikov, dopušča, da so vključeni v skupino in na svoj način ter s svojim tempom dosežejo cilj.

Skupaj v hribe se osredotoča na osebo, ne na primanjkljaje, invalidnost ali posebne potrebe, na to, kar posameznik zmore sam ali s pomočjo. Inkluzijski pohodi so priložnost za različne, ki s svojo drugačnostjo pogumno stopajo v družbo.

Zloženska z datumi inkluzijskih pohodov. Foto: PZS
Zloženska z datumi inkluzijskih pohodov. Foto: PZS

Inkluzijski pohodi

Inkluzijski pohodi posameznikom omogočajo obisk gora ne glede na njihove omejitve. Poleg zdravega gibanja v naravi so tudi priložnost za vseživljenjsko učenje o naravi, spoznavanje novih krajev in njihovih znamenitosti, boljše razumevanje drugih in sebe v odnosu z drugimi. Izkušnje z različnostmi omogočajo prilagajanje v odnosu, kar je temelj inkluzije. V odnosu z drugo osebo se učimo medsebojne komunikacije, izražanja, samoopazovanja, kar omogoča razvoj spretnosti ter razumevanja, ki jih ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju. S tem se krepi občutek lastne vrednosti in izboljša prilagajanje različnim okoliščinam ter okolju.

V okviru akcije bodo poskrbeli, da bo pot do cilja zabavna in varna. Na poti bodo udeležence spremljali prostovoljci, ki bodo na voljo za pogovor, usmerjanje, povezovanje in podporo.

Na cilju bodo organizirali skupno srečanje vseh udeležencev pohoda. Poskrbeli bodo za raznolik program. Ponudili bodo različne zabavne in poučne dejavnosti kot na primer: preizkus senzornih pripomočkov, družabne in kreativne delavnice, telovadba za možgane, taktilne in gibalne igre, kotiček za umirjanje in mobilno svetovalnico, karaoke ipd.

Video o izkušnjah hoje v hribe

Z inkluzijskimi pohodi omogočajo nevrorazličnim osebam varno in raznoliko doživljanje planinstva

Da izkusijo hribe, da doživijo odkrivanje, raziskovanje narave ob podpori skupine skozi prizmo inkluzije, na valovih inkluzije. Strokovni delavci in ostali, ki organizirajo ali spremljajo pohodnike s posebnimi potrebami, ugotavljajo, da je koristi vključevanja v to dejavnost opaziti na več področjih razvoja.
Na gibalnem področju ohranjamo oziroma izboljšamo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, mišično vzdržljivost in aerobno vzdržljivost.

Na pohodih se vključeni veliko novega naučijo, spoznajo, opazujejo naravo in kulturno dediščino. Strokovni delavci in spremljevalci pohode izkoristijo za učenje in urjenje novih veščin, usvajanje novih znanj in pridobivanje konkretnih izkušenj. To so na primer: učenje osnov orientacije, spoznavanje rastlinstva in živalstva, spoznavanje zgodovine krajev skozi bajke in zgodbe, skrb za primerno obleko in obutev, navajanje na poslušanje vremenske napovedi, izbiro zdrave prehrane in pijače, pridobivanje praktičnih izkušenj, učenje za življenje, učenje upoštevanja pravil obnašanja v hribih, navajanje na primerno skrb za okolje, navajanje na primerno urejanje po pohodu.

Na sliki pred jezerom pri treh plotih stojita pohodnika v daljavi hribe prekrivajo oblaki. Spoznavanje novih krajev in pokrajin. Foto: PZS/Marjeta Bratož
Na sliki pred jezerom pri treh plotih stojita pohodnika v daljavi hribe prekrivajo oblaki. Spoznavanje novih krajev in pokrajin. Foto: PZS/Marjeta Bratož

Pohodniki se v hribih srečujejo z ljudmi iz drugih okolij, ki jih slabše poznajo, morda tudi z neznanci. To jim ponuja priložnost, da se učijo komunikacije tudi z udeleženci, s katerimi niso pogosto v stiku. Naučijo se tudi prilagajanja drug drugemu, da skupaj dosežejo določen cilj. Včasih to od udeležencev terja iskanje primernega načina za reševanje konfliktov. Velikokrat se zgodijo hudi čustveno - vedenjski izpadi. Zato morajo spremljevalci do potankosti poznati lastnosti posameznega pohodnika, da v tistem trenutku primerno odreagirajo.

S tem se navajajo tudi obvladovanja lastnih čustev in spoprijemanja s težavami, na katere naletijo. Sebe spoznajo tudi v drugačnem okolju, ne samo poznanem doma, v zavodu ali v šoli. Z uspešno usvojenim vrhom hriba izboljšajo samozavest. Ponujena jim je možnost, da doživijo uspeh, kot tudi neuspeh, in takrat se učijo ustreznega reagiranja na situacijo. Tako blagodejno vplivamo tudi na posameznikov psiho - socialni razvoj.

V akcijo Nevrorazlični - AMA so vključene različne, a vsebinsko sorodne organizacije

Njihov skupni imenovalec je skrb za najbolj ranljive skupine naše družbe. Akcija AMA - Nevrorazlični bo letos prvič med seboj združila Društvo ASPI, Zavod Mavrični bojevniki, Zvezo Sožitje, Planinsko zvezo Slovenije, odbor Planinstvo za invalide/osebe s posebnimi potrebami (OPP), Sonček - Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije so. p. in CIRIUS Vipava.

Bogastvo tovrstnega povezovanja je srečanje nevrorazličnih na istem mestu in istem času. Sodelovanje se najbolj krepi skozi skupno delo in stremljenje proti istemu cilju, ki je za vključene organizacije inkluzija ranljivih skupin.

Pohodništvo je v Sloveniji že tradicionalno najbolj množično zastopan način rekreacije, način spoznavanja "narave in družbe" ter vseživljenjskega učenja. Ker se trudimo nevrorazličnost spretno vtkati v vsakdan slehernika, z množičnim in preprostim udejstvovanjem ozaveščamo o njegovem pomenu.