Na fotografiji je žalostno dekle, ki si z roko prekriva obraz. Foto: Pixabay
Na fotografiji je žalostno dekle, ki si z roko prekriva obraz. Foto: Pixabay

Vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve je včeraj potrdil predlog zakona o izplačilu dodatka za nego otroka, s katerim država popravlja krivico, ki je bila storjena slepim in slabovidnim otrokom in njihovim staršem. Kar dvanajst let jim je država neupravičeno jemala enega od socialnih prejemkov, zato so decembra lani na to opozorili s protestom pred parlamentom, sredi februarja pa se je na to temo sestala parlamentarna komisija za človekove pravice in sprejela sklep, da jim je treba v štirih mesecih povrniti ves denar.To se sicer ni zgodilo, vendar naj bi zakonv četrtek vendarle sprejela tudi vlada.

Slepi in slabovidni otroci so bili kar 12 let prikrajšani za enega od dodatkov, šlo je za okoli 200 evrov mesečno, ker naj bi se po tolmačenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) dodatka med seboj izključevala. Prelomna je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani iz leta 2012, ki kaže na to, da je ministrstvo zakonodajo nepravilno tolmačilo in starše očitno opeharilo za več deset tisoč evrov. Starši so po tej sodbi pričakovali, da jim bo država stopila nasproti in popravila krivico, a to se ni zgodilo. Mnogi so zato ubrali sodno pot, vendar neuspešno. Še več: ker je sodišče razsojalo v prid državi, se je za marsikoga sodna pot končala z več tisoč evri dolga za sodne stroške ter izvršbami, saj večina sodnih stroškov ni mogla plačati. Stiska je postajala za mnoge vse hujša, zato so se decembra lani odločili za protest pred državnim zborom. Že kakšen dan kasneje jih je sprejela ministrica za delo, ministrstvo pa je sedem mesecev kasneje končno pripravilo težko pričakovani zakon, ki naj bi popravil storjene krivice.

Ministrstvo ocenjuje, da bo za izplačila potrebnih dobrih pet milijonov evrov

Ministrica Klampferjeva je napovedala, da bo zakon že v četrtek sprejet tudi na vladi, še isti dan pa ga bodo napotili v državni zbor. Na naslednjem kolegiju državnega zbora pa bodo skušali doseči, da ga uvrstijo že na naslednjo sejo. O problematiki so včeraj govorili tudi na seji parlamentarne komisije za peticije. Da je očitno tudi to dejstvo vplivalo na sprejem predloga na vladnem odboru, je prepričana predsednica komisije Eva Irgl, ki je pozdravila odločitev. Komisija se je sicer zgolj seznanila z uresničevanjem sklepov, novih na to temo pa niso sprejemali. Ministrica je na seji sicer povedala, da bo po napotitvi v državni zbor od tam naprej stvar poslancev, kdaj bo zakon sprejet in bo posledično stopil v veljavo, a jo je Irglova spomnila, da je vseeno stvar ministrstva, ali bo predlagalo odločanje o zakonu po rednem ali skrajšanem postopku. Klampferjeva je zagotovila, da bodo skušali ubrati čim krajšo proceduro.

Kdo bo upravičen do izplačila

Po predlogu zakona bodo upravičenci do izplačila tako tisti, ki so pravico uveljavljali, kot tudi tisti, ki je niso, so pa izpolnjevali siceršnje pogoje, je ministrstvo zapisalo na svoji spletni strani. Ocenili so, da bo do neizplačanega dodatka za nego otroka upravičenih približno 65 staršev slepih otrok v višini 30.000 evrov, kar pomeni 1.950.000 evrov sredstev, do neizplačanega dodatka za nego otroka zaradi neupoštevanja statusa šolanja pa bo upravičenih cca 336 staršev otrok v višini 9.600 evrov, kar pomeni 3.225.600 evrov sredstev. Skupno bo ministrstvo za ta namen namenilo sredstva v višini okoli 5,18 mio evrov.

Starši so medtem že prejeli odločbe o izvršbi

Da se s sprejemom mudi, so poudarili tudi nekateri starši otrok, ki so prejeli odločbe o izvršbi in so te za zdaj zamrznjene do 20. februarja. Kot je sicer povedala ministrica, so že februarja na vse centre za socialno delo poslali dopis, v katerem so te pozvali k ustavitvi vseh izvršb in k temu, da ne vlagajo novih. Marsikdo se ob tem vpraša, kdo je odgovoren za nastalo situacijo in kakšne bodo zanj posledice. Ministrica Klampferjeva je v oddaji Odmevi februarja letos izjavila, da bodo zaposleni na ministrstvu, ki so sprejemali napačne odločitve, čutili posledice: »Za uslužbence, za katere sem ocenila, da nosijo del odgovornosti, sem že ukrepala. Direktor direktorata za družino ne zaseda več tega položaja.«

Vesna Pfeiffer