Na levi strani fotografije stoji sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, asist. dr. Simona Gerenčer Pegan med predavanjem o gluhoslepoti. Večji del fotografije prikazuje prosojnico iz predavanja, na kateri je opredeljen pojem gluhoslepote. Foto: arhiv Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN
Na levi strani fotografije stoji sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, asist. dr. Simona Gerenčer Pegan med predavanjem o gluhoslepoti. Večji del fotografije prikazuje prosojnico iz predavanja, na kateri je opredeljen pojem gluhoslepote. Foto: arhiv Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN

V četrtek, 30. novembra 2017, je Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije – Soča pripravilo okroglo mizo za ureditev pravic oseb z gluhoslepoto. Na okrogli mizo so bile predstavljene težave ljudi z gluhoslepoto in podani sklepi, ki jih Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN predlaga, da bi se njihov položaj uredil.

Skupino oseb z gluhoslepoto lahko uvrščamo v eno izmed težjih oblik invalidnosti, saj gre pri tem za dvojno okvaro čutil, sluha in vida, in to do takšne mere, da je vsakdanje funkcioniranje močno ovirano in omejeno. Ravno zaradi te dvojne oviranosti je skupina tudi zelo heterogena. S tega vidika gre za invalidnost, ki pa ji v slovenskem prostoru za zdaj še ni bila namenjena večja pozornosti. Gluhoslepoto omenja Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (v nadaljevanju ZIMI), ki govori o tem, da mora biti gluhoslepi osebi omogočen dostop do državnih organov, gradivo ji mora biti dostopno v njej razumljivi obliki, v brajici, z zvokom, v ustrezni elektronski obliki in v povečanem črnem tisku. S Pravilnikom o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila v okvirih leta 2014 dopolnjenega ZIMI-ja pa jim je bila omogočena tudi pravica do tehničnih pripomočkov z namenom premostitve komunikacijskih ovir za omogočanje varnejšega in samostojnejšega življenja. Z namenom, da se to področje gluhoslepote izpostavi pri razvojnih prizadevanjih, sta Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN in Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, URI-SOČA predstavila izsledke raziskave z naslovom Zakon o izenačevanju možnosti invalidov – Analiza stanja gluhoslepote v evropskih državah s predlogi za izenačevanje možnosti gluhoslepih, ki so jo pripravili po naročilu MDDSZ. Na osnovi izkušenj posameznih skupin oseb z gluhoslepoto ter ob upoštevanju dobrih praks iz nekaterih evropskih držav, kot so Švedska, Finska, Danska, Nemčija, Hrvaška, Madžarska in Norveška, ki so bile predstavljene v prej omenjeni analizi, so bili na okrogli mizi predstavljeni sklepi in predlogi za ureditev statusa in zakonodajnega področja oseb z gluhoslepoto.
Nekaj sklepov okrogle mize za ureditev pravic oseb z gluhoslepoto
Podani sklepi so razdeljeni na tri glavna področja: ureditev statusa gluhoslepote, temeljno ureditev področja gluhoslepote in zakonodajno področje. Ureditev statusa gluhoslepote zajema pet točk: sprejetje nordijske definicije gluhoslepote in s tem priznanje gluhoslepote kot specifične invalidnosti; upoštevanje funkcionalnega kriterija gluhoslepote; upoštevanje funkcionalnih kriterijev gluhoslepote v zakonodajnih predpisih; dopolnitev seznama telesnih okvar z gluhoslepoto kot specifično samostojno invalidnostjo; ureditev statusa ljudi z gluhoslepoto, ki nimajo niti enega dneva delovne dobe (ne prejemajo invalidnine, po oceni komisije ZPIZ-a so nezmožni za delo). Temeljna ureditev področja gluhoslepote obsega devet sklepov, ki obsegajo tako delovanje organizacije gluhoslepih kot zagotavljanje pravic osebam z gluhoslepoto v okviru stanovanjskih storitev in razbremenitev staršev otrok z gluhoslepoto ter multidisciplinarno obravnavo oseb z gluhoslepoto. Enajst sklepov, ki spadajo v zakonodajno področje, pa opredeljuje pravice, ki naj bi jih osebam z gluhoslepoto določal zakon. Mednje naj bi spadale pravica do tolmača za gluhoslepe, dolgotrajno oskrba, izobraževanje, jezikovna politika, osebna asistenca, tehnični pripomočki in še drugi.
Temeljno sporočilo okrogle mize je, da je treba osebe z gluhoslepoto obravnavati kot posebno skupino s specifičnimi potrebami, ki jim mora zakon in družba priznavati pravice glede na njihovo zdravstveno specifiko.
V. R.