Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, ki je začel veljati 8. januarja 2022, daje podlago za priznanje nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju.
Vlogo za uveljavitev pravice bo treba na centru za socialno delo oddati v šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej od 8. januarja letos. Po tem roku pa pravice ne bo več mogoče uveljaviti, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Z zakonom popravljajo neenotno prakso centrov za socialno delo, ki po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih iz leta 1983, ki je bil v veljavi od začetka leta 1984 do konca leta 2018, niso enotno priznavali pravice do nadomestila za invalidnost v času rednega šolanja med 18. in 26. letom.
Upravičenci do nadomestila za invalidnost
Do nadomestila za invalidnost so upravičeni tisti, ki so vlogo za nadomestilo vložili po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih v času rednega šolanja v starosti med 18 in 26 let, vendar jim je bila izdana zavrnilna odločba, ker naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, da se z rednim šolanjem ne bodo usposobili za samostojno življenje in delo.
Prav tako so do nadomestila upravičeni tisti, ki vloge za nadomestilo v času rednega šolanja v starosti od 18 do 26 let niso vložili, so pa pravico do nadomestila pridobili takoj po zaključku rednega šolanja na podlagi odločbe centra za socialno delo. S tem so dokazali, da se z rednim šolanjem niso usposobili za samostojno življenje in delo in se niso vključili na trg dela oziroma jim pridobljena izobrazba ni omogočila zaposlitve.
Glede na ocene, izdelane na podlagi podatkov centrov za socialno delo, bo do izplačila upravičenih približno 30 ljudi, tako tistih, ki jim je bila pravica do nadomestila za invalidnost v času šolanja zavrnjena, kot tistih, ki so pravico do nadomestila za invalidnost pridobili šele po zaključku rednega šolanja, a bi bili do nje lahko upravičeni že v času rednega šolanja.
Višina nadomestila
Upravičencem bo za vsak mesec priznane pravice pripadal znesek nadomestila v višini 382,32 evra, kar na letni ravni znaša 4587,84 evra, v obdobju časa rednega šolanja od 18. do 26. leta pa 36.702,72 evra, so z vlade sporočili v začetku oktobra lani.
Izplačila nadomestil se po zakonu ne bodo štela v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izjema bo le pravica do izredne denarne pomoči. Prav tako izplačilo ne bo obdavčljiv dohodek, saj nadomestilo ne bo predmet dohodnine.
Po vladni oceni bo za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost v letu 2022 potrebnih približno 1,1 milijona evrov.
Prizadevanja varuha človekovih pravic
Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost, ki je vstopil v veljavo 8. januarja 2022, je bil sprejet 15. decembra 2021.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je s problematiko prvič seznanil septembra 2019 na zunanjem poslovanju. V tem času je prejel več pobud posameznikov, ki so menili, da so upravičeni do nadomestila za invalidnost. Na podlagi konkretnega primera je odprl širše vprašanje v zvezi s priznavanjem nadomestila po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih, ki je bil v veljavi od začetka leta 1984 do konca leta 2018. Ugotovil je, da je bila praksa centrov za socialno delo pri priznavanju omenjene pravice različna, kar je po njegovi oceni nesprejemljivo, so že takrat zapisali pri varuhu. Takšna praksa je namreč vlagatelje, ki so želeli dobiti pravico do nadomestila v času rednega šolanja med 18. in 26. letom, postavljala v neenak položaj. Vlado oz. pristojno ministrstvo in zakonodajalca je zato Svetina večkrat pozval, naj uredijo to področje. Pogosto je na problematiko opominjal tudi v medijih. Svetina je ob sprejetju zakona izrazil zadovoljstvo, da so s svojimi posredovanji in argumenti uspeli in da so poslanke in poslanci soglasno podprli zakon, ki bo
omogočil popravo storjenih krivic.
