Projekt traja od 1. 3. 2022 do 28. 2. 2023. Kakšni so vaši cilji?
Z našim projektom rešujemo družbeni problem vključevanja invalidov v kolesarjenje na območju Zgornjega Posotelja, ki obsega šest občin: Rogaško Slatino, Rogatec, Podčetrtek, Bistrico ob Sotli, Kozje in Šmarje pri Jelšah. Kljub trajnostnemu razvoju, razvitemu turizmu in specialistični zdravstveni ponudbi to območje ne ponuja možnosti kolesarjenja odraslim osebam z invalidnostjo.
Primarni cilj projekta je aktivacija ponudbe prilagojenih koles za invalide v javni izposoji »Mobilno Obsotelje« v letu 2023. To praktično pomeni nakup vsaj dveh prilagojenih koles za invalide in možnost javnega dostopa do njih.
S tem želimo doseči, da bo invalidom omogočeno aktivno sodelovanje pri kolesarjenju kot obliki rekreativne aktivnosti, ki ima številne prednosti. Z raziskavami so dokazani številni pozitivni učinki kolesarjenja na ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ter krepitev samopodobe invalidov. Invalidom želimo omogočiti kolesarjenje samostojno ali v skupini in udeležbo na kolesarskih dogodkih, kar pripelje tudi do zmanjšanja marginalizacije te ranljive skupine in povečanja njene vključenosti v lokalno skupnost.
Naš namen je tudi ozaveščanje lokalne skupnosti o življenju invalidov, vključno z ovirami, s katerimi se spoprijemajo vsak dan. Doseči želimo večje povezovanje med invalidi ter skupnostjo, okrepiti socialno inkluzijo in s tem zmanjšati diskriminacijo.
Ozaveščamo tudi turistične ponudnike in jim svetujemo, kako turizem narediti dostopnejši za invalide, pri tem pa smo zelo veseli, da imajo za te stvari posluh. Z nakupom prilagojenih koles bomo nadgradili turistično ponudbo Rogaške Slatine in turizem naredili dostopnejši za vse.
S kom pri projektu sodelujete?
Naša ciljna skupina so invalidi – gibalno ovirane osebe in osebe z motnjami v duševnem razvoju (MDR) –, osebe, ki imajo ovire, a so zmožne kolesariti s prilagojenimi kolesi.
Po podatkih Statističnega urada Republike v Slovenije je v Sloveniji trenutno med 160.000 in 170.000 invalidov. V to številko so vključeni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, delovni invalidi, vojaški in vojni invalidi, zmerno, težje in težko duševno prizadete osebe ter najtežje telesno prizadete osebe. V Sloveniji trenutno živi približno 2.107.200 ljudi, kar pomeni, da invalidi predstavljajo okoli 8 % celotne populacije. Ob upoštevanju te številke lahko predvidevamo, da na območju Zgornjega Posotelja oz. Upravne enote Šmarje pri Jelšah prebiva okoli 2595 invalidov, v občini Rogaška Slatina pa okrog 900 invalidov. Z našim projektom bomo dosegli več kot 1100 invalidov.
Celoten zagovorniški proces v projektu vodi in izvaja projektni tim, ki ga sestavljajo 3 predstavniki iz društva Sožitje Obsotelje in Kozjansko (ki ima 157 članov), 5 predstavnikov iz Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje (ki ima 1.104 članov), specialistka za zagovorništvo iz Društva Novus iz Velenja in dve predstavnici iz Zavoda Uvid Rogaška Slatina, ki se ukvarja z osebno asistenco in krepitvijo duševnega zdravja za ranljive skupine.
Sodelujemo s ključnimi deležniki iz lokalnega okolja med katere spadajo gibalno ovirani invalidi, osebe z motnjami v duševnem razvoju, društvo Sožitje Obsotelje in Kozjansko, Območno društvo delovnih Invalidov Zgornje Posotelje, Športna zveza Rogaška Slatina, III. Osnovna šola Rogaška Slatina, VDC Šmarje pri Jelšah, Pegazov dom, Kolesarski klub Rogaška, Občina Rogaška Slatina, Zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, lokalno prebivalstvo, lokalno gospodarstvo in lokalni mediji.
Povezujemo se s strokovnjaki in institucijami na nacionalnem nivoju, kot so Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, Zavod za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin Ars Viva, Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov Novus idr.
Kako se projekt vpenja v proces vključevanja, kakšno zgodovino ima povezava inkluzije in kolesarjenja pri nas?
V okviru projekta smo kot izhodišče s projektnim timom naredili analizo stanja - posnetek stanja inkluzivnega kolesarjenja pri nas in po svetu. S pomočjo analize smo oblikovali akcijski načrt zagovorništva, ki ga izvajamo. V njem so navedene vse aktivnosti, ki jih bomo izvedli v sklopu projekta vključevanja.
»Inkluzivno« pomeni »vključevati vse in vsakogar«, torej tudi tiste osebe, ki so iz kolesarjenja izključene, čeprav si zelo želijo sesti na kolo. Inkluzivno kolesarjenje je torej vključevanje oviranih oseb v družbo skozi kolesarjenje.
Proces vključevanja izvajamo z laičnim zagovorništvom, kjer spodbujamo invalide, da kolesarijo, se vključujejo v dogodke, obiskujejo delavnice, na način: »Invalidi z določenimi ovirami lahko kolesarijo, invalidi se lahko vključujejo v družbo skozi kolesarjenje, kolesarjenje je zdravo, dviga samozavest, kolesarjenje ni samo za fit ljudi …«
Zgodovina inkluzivnega kolesarjenja je tako v Sloveniji kot v Evropi še mlada. V Sloveniji na področju vključevanja invalidov skozi rekreativni šport obstaja lep primer dobre prakse InPlaninec, ki vključuje invalide skozi pohodništvo in izvaja inkluzijske pohode v hribe. Na področju kolesarjenja tega na ta način še ni, zato si ravno z našim projektom želimo spodbuditi družbo in invalide, da se vključujejo v kolesarjenje, ki bi postalo »Kolesarjenje za vse«. Na Notranjskem kolesarski turizem (Projekt Kolesarstvo za gibalno ovirane osebe) odpirajo tudi za gibalno ovirane ter ljudi z drugimi zdravstvenimi težavami in promovirajo aktivno preživljanje časa. V youth hostlu Ars viva ponujajo tudi pakete za gibalno ovirane osebe in njihove spremljevalce.
V tujini (Nizozemska, Belgija, Velika Britanija) rešujejo ta problem na način, da so na voljo prilagojena kolesa po naročilu, bodisi preko turističnih informacijskih centrov ali preko društev, ki se ukvarjajo z invalidi. Bruselj je prva destinacija v Evropi, ki je julija 2021 dodala 120 prilagojenih koles v javni sistem izposoje koles. V Sloveniji si invalidi trenutno lahko izposodijo samo:
· en tricikel v Turistično informativnem centru v Velenju,
· dva tricikla v Kranju v sistemu javne izposoje,
· pet triciklov (štiri nožne in enega ročnega) in tri električne priklope za invalidske vozičke v Zavodu Ars Viva v Podcerkvi v Loški dolini,
· eno električno tandemsko kolo v Novi Gorici pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih.
Z vašim projektom pa želite občino Rogaška Slatina postaviti na zemljevid krajev z večjo stopnjo inkluzije tudi na področju kolesarjenja.
Občina Rogaška Slatina ima posluh za invalide, saj je med prvimi pridobila status »Občina po meri invalidov«. Ima na voljo lepo urejeno kolesarsko stezo na relaciji Rogaška Slatina-Podčetrtek primerno tudi za invalide. Ugotavljamo, da med populacijo invalidov obstaja interes za kolesarjenje, manjkajo le dostopna prilagojena kolesa. Naloga našega projektnega tima je, da preučimo potrebe invalidov in pripravimo dober praktičen predlog vključevanja invalidov skozi kolesarjenje, ki ga bomo lahko realizirali v praksi, da bo »kolesarjenje za vse« steklo.
Vključevanje invalidov skozi kolesarjenje ne more v celoti odpraviti izključevanja invalidov, lahko pa zmanjša izključevanje in diskriminacijo ter izboljša psihofizično stanje na ravni posameznika in na ravni lokalne skupnosti.
Katere so glavne ovire, ki invalidom preprečujejo, da bi kolesarili?
Kolesarska infrastruktura na relaciji Rogaška Slatina – Podčetrtek v veliki meri ustreza potrebam invalidov: je nezahtevna, torej pretežno ravna z nižjimi vzpetinami; primerno vzdrževana, saj je nepoškodovana, brez lukenj ali drugih preprek, ki se jim invalidi težje ognejo; ločena od cestišča, kar je posebej pomembno, saj so prilagojena kolesa pogosto nižja od standardnih in zato manj vidna v prometu, kolesarji invalidi pa mnogokrat težje manevrirajo ali vozijo počasneje in posledično promet zanje predstavlja še večjo nevarnost kot za neovirane osebe, in ponuja številne klopi za počitek. Slednje je tudi zelo pomembno, saj lahko večina invalidov kolesari samo na krajše razdalje.
Glavne prepreke v našem lokalnem okolju, zaradi katerih invalidi ne morejo kolesariti, so nedostopnost prilagojenih koles, nezmožnost, da bi vozili kolo, nezmožnost samostojnega kolesarjenja in pomanjkanje spremljevalcev. Kolesarjenje tako pogosto ostaja »ne-inkluzivno«, pa čeprav nobeno izmed omenjenih dejstev ne pomeni, da ovirana oseb ni zmožna kolesarjenja: potrebuje le prilagojeno kolo, spremljevalca ali primerno pot za vožnjo.
Možnost izposoje prilagojenega kolesa je torej lahko tudi spodbuda za razvoj inkluzivnega turizma?
Možnost izposoje prilagojenega kolesa, ki ga trenutno ni na voljo v javni izposoji, bi lokalnim invalidom in invalidom turistom omogočila kolesarjenje, za katerega so prikrajšani vsi, ki niso zmožni uporabljati navadnega kolesa. Takih je veliko - po rezultatih naše ankete, ki je zajela 150 anketirancev, si kar tri četrtine invalidov, ki ne kolesarijo, želi, da bi kolesarili.
Z ureditvijo ponudbe inkluzivnega kolesarjenja z izhodiščem pri Bobrovem centru, večina invalidov je zmožna prekolesariti le od 1 do 5 kilometrov, bomo postali prva zdraviliška občina v Sloveniji, ki omogoča kolesarjenje invalidom in oviranim turistom v naravi na urejeni kolesarski stezi. Na ta način sledimo smernicam nacionalnega Akcijskega programa za invalide, trendom razvoja dostopnega ter športnega turizma.
Kako spodbujate udeležence, da tudi po koncu dejavnosti kolesarijo sami?
Udeležence vabimo na dogodke in delavnice. Izobražujemo jih o tem, kako pozitiven učinek ima kolesarjenje na psihično in fizično zdravje invalidov in na njihovo samopodobo. Mnogi med njimi so bili namreč prepričani, da je kolesarjenje samo za fit neivalide.
Udeležence spoznavamo s kolesarko ponudbo za invalide v Sloveniji, ki je zelo skromna, saj je danes na voljo za izposojo le 9 prilagojenih koles. Omogočamo jim, da prilagojena kolesa preizkusijo in povejo svoje mnenje o kolesarski izkušnji. Na podlagi njihovega mnenja bomo oblikovali predlog za nakup prilagojenih koles v našem projektu.
V Zavodu Uvid pa smo letos donacijsko prejeli tudi tricikel iz Vipave, ki ga uporabljamo za vključevanje invalidov v kolesarjenje. Tako na dogodkih, predstavitvah in delavnicah navdušujemo in opogumljamo tiste invalide, ki lahko še kolesarijo, da poskusijo voziti tricikel. Trenutno je tricikel parkiran v Varstveno delovnem centru (VDC) Šmarje pri Jelšah, kjer je na voljo za uporabo njihovim varovancem, ki ob sredah kolesarijo z njim na dvorišču VDC-ja. V prihodnje bo tricikel na voljo krožil med ustanovami, ki se ukvarjajo z invalidi, za notranjo aktivacijo in mobilizacijo invalidov, ki bodo lahko kolesarili s triciklom znotraj njihovih aktivnosti.
V Zavodu Uvid delamo tudi z osebnimi asistenti in s prostovoljci, ki odhajajo kot spremljevalci kolesarit z invalidi na kolesarsko stezo.
Po zaključku našega projekta, se bodo invalidi lahko še naprej brezplačno udeleževali lokalnega družabnega kolesarskega dogodka Bobrovo bicikliranje in se vključevali v družbo in rekreacijo z ostalimi kolesarji.
Katere dejavnosti boste izvajali in katere ste že?
Naredili smo Analizo stanja vključevanja invalidov v kolesarjenje po svetu in v Sloveniji, ki je izhodišče za aktivnosti v našem projektu. V dokumentu je podrobno predstavljen projekt »Vključevanje ranljivih skupin skozi kolesarjenje« (opis ciljne skupine in nosilca projekta, aktivnosti posameznih članov v okviru projekta, povzetek projekta, predstavitev trenutnega problema v zvezi z izključenostjo oviranih oseb iz kolesarjenja in rešitve problema), opisana so načela izenačevanja možnosti invalidov ter principi inkluzije, natančno so prikazana načela in tehnične zahteve inkluzivnega kolesarjenja (tipi inkluzivnih koles, prednosti ter ovire za inkluzivno kolesarjenje, gradnja dostopne kolesarske infrastrukture, priporočila za parkiranje prilagojenih koles, zagovorništvo inkluzivnega kolesarjenja), predstavljeni so primeri dobre prakse vključujočega kolesarjenja po svetu (organizaciji Wheels for Wellbeing in Cycling without age), lokalno stanje je primerjano s stanjem v celotni Sloveniji in navedeni so osnovni elementi ter priložnosti dostopnega kolesarskega turizma.
Obsežni del dokumenta zavzema kvantitativna in kvalitativna analiza ter interpretacija ankete v zvezi z inkluzivnim kolesarjenjem, ki smo jo izvedli med ciljno skupino projekta (gibalno in duševno ovirani člani društev ODI Zgornje Posotelje in Društvo Sožitje Obsotelje in Kozjansko). Na koncu dokumenta so v obliki SWOT analize predstavljeni glavni argumenti za oblikovanje pobude, da se vzpostavi kolesarjenje za invalide na Vonarju.
Skupaj s člani ODI Zgornje Posotelje in Društvom Sožitje Obsotelje in Kozjansko smo obiskali Zavod Ars Viva, kjer smo preizkusili prilagojena kolesa, odziv oviranih oseb pa je bil izjemno pozitiven.
Udeležili smo se letnega športnega srečanja invalidov ODI Zgornje Posotelje na Boču, kjer smo ovirane osebe ozaveščali o pomenu krepitve duševnega in fizičnega zdravja in jih spodbujali h kolesarjenju, mnogi med njimi pa so se navdušeni preizkusili v vožnji s tricikli.
V sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Rogaška Slatina smo osebam z motnjami v duševnem razvoju omogočili, da so lahko aktivno sodelovale v kolesarjenju na lokalnem kolesarskem dogodku - 1. Bobrovem bicikliranju na Vonarju. Dogovorili smo se, da imajo invalidi tudi v prihodnje brezplačen vstop na ta lokalni kolesarski dogodek.
Letos imamo v načrtu še pripravo pobude za nakup prilagojenih koles za invalide in njihovo aktivacijo pri Bobrovem centru, ponovno izvesti anketo med 150 invalidi in narediti primerjalno analizo stanja. V začetku prihodnjega leta bomo predstavili rezultate projekta in želimo si, da bi z občino Rogaška Slatina podpisali pismo o nameri za nakup prilagojenih koles.
Kakšen je odziv udeležencev?
Odziv udeležencev v projektu je nadvse spodbuden, saj so mnogi invalidi v sklopu našega projekta po dolgem času ponovno poskusili kolesariti s prilagojenimi kolesi in bili navdušeni, da lahko spet kolesarijo. Začutili so, da prilagojena kolesa nudijo varnost in stabilnost, ki sta ključna za premagovanje strahu.
Prav tako je bila pozitivna odzivnost na kolesarskih dogodkih, ki smo jih v sklopu projekta že izvedli. Na 1. Bobrovem bicikliranju, to je kolesarska družabno rekreativna prireditev, ki bo potekala tradicionalno v maju, je bilo prisotnih 400 udeležencev iz Rogaške Slatine in okolice, med njimi tudi 5 oseb z motnjo v duševnem razvoju na prilagojenih kolesih skupaj s spremljevalci prilagojenimi. Počutili so se vključene v novo lokalno kolesarsko zgodbo, se družili in fotografirali z ostalimi udeleženci. Kolesarska družabna prireditev je bila zelo odmevna. Prihodnje leto napovedujejo še večji obisk, tudi invalidov.
Nedvomno je torej kolesarjenje aktivnost, ki si je naši lokalni invalidi zelo želijo, hkrati pa je bistvenega pomena zanje zaradi ohranjanja in krepitve psihofizičnega zdravja. Ker je znano, da so invalidi skupina, ki je najmanj telesno aktivna in posledično nagnjena k številnim negativnim posledicam sedečega življenjskega sloga na zdravje, je ključno, da invalidom pomagamo odstraniti obstoječe prepreke, ki omejujejo njihovo rekreacijo.
Kako boste omogočili nadaljevanja projekta tudi po koncu financiranja?
Naša dolžnost je, da se zavzemamo za načelo enake možnosti za vse in se trudimo vožnje s kolesom omogočiti tudi tistim, ki te možnosti trenutno nimajo. S tem, ko bi s prilagoditvami kolesarjenje omogočili tudi invalidom, bi zmanjšali vsaj del posledic, ki jih oviranost prinaša v njihovo življenje, ter jih približali možnostim, ki jih imamo neovirani ljudje.
Takoj zatem, ko bodo na voljo za uporabo prilagojena kolesa, načrtujemo v kolesarski sezoni aktivirati tedenske vožnje s prilagojenimi kolesi za invalide z izhodiščno točko pred Bobrovim centrom za varovance VDC Šmarje pri Jelšah, Pegazovega doma starejših občanov iz Rogaške Slatine in invalide ODI Zgornje Posotelje. Tako, da ta kolesa ne bodo sama sebi namen.
Za vključenost invalidov v družbo je zelo pomembno, da kar se da pripomoremo k njihovi večji mobilnosti in dostopnosti do javne infrastrukture izposoje koles, ki jo lahko izkoristimo neovirani posamezniki. Pravica do športa in rekreacije ter družbene vključenosti je namreč človekova pravica.
