Učna pot, ki so jo vsebinsko zasnovali v novomeškem društvu Est=etika ob sodelovanju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, je opremljena s tipnim zemljevidom in informativnimi tablami, slepi in slabovidni ter drugi obiskovalci pa lahko na njej raziskujejo gozd, inovativno spoznavajo naravo in krepijo lastne čute ter samostojnost.
Poleg senzorične poti je v bila sklopu projekta Podkev za srečo urejana tudi pot za terapevtsko ježo, doživljajski park s številnimi igrali, sanitarije in učilnica na prostem ali prostor za piknik, odvijale pa so se tudi že številne vsebinske delavnice. V Mestni občini Novo mesto dodajajo tudi, da so bili v okviru projekta kupljeni tudi FM sprejemniki za komunikacijo voditeljev konja za gluhe in naglušne osebe.
Investicijo v ocenjeni vrednosti 141.000 evrov bo v predvideni višini 92.000 evrov sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto pravi, da v največji meri skrb za ranljive skupine, osebe z invalidnostjo ali različnimi oviranostmi izvajamo s financiranjem programov številnih društev iz področja socialnega in zdravstvenega varstva: "Zavedamo se, da je njihova želja, da se v okolju gibljejo samostojno in varno, pri tem pa jim skušamo zagotoviti čim boljše prilagoditve za to v urbanem okolju. Pri zagotavljanju dostopnosti sodelujemo s številnimi društvi in uporabniki teh površin ravno z namenom, da jim iz vidika uporabniške izkušnje zagotovimo tovrstne najboljše možnosti. Prizadevamo se in podpiramo izboljšanje dostopnosti javnih prostorov za invalide vseh kategorij." Macedoni dodaja: "Pri prenovi Glavnega trga smo tako z vidika dostopnosti invalidnih oseb zagotovili parkirna mesta in klančine ter uredili vodenje za slepe in slabovidne, Kulturni center Janeza Trdine Novo mesto je opremljen s tipnim zemljevidom za slepe in slabovidne, zanje je za lažjo dostopnost prilagojena tudi okolica bolnišnice, pri projektih rekonstrukcij cest upoštevamo ureditev s taktilnimi oznakami, sodelovali pa smo tudi v 1. delu projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi (Vodilni partner MZI, v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije). Na podlagi zbranih podatkov je bil pripravljen zemljevid z informacijami o dostopnosti javnih ustanov za osebe z različnimi oviranostmi. V sredo 26. oktobra je župan sodeloval tudi na dogodku Zavoda brez ovir, ki na novomeškem Novem trgu z namenom osveščanja o dostopnosti pripravlja poligon taktilnih oznak za pse vodnike slepih in prikaz s psi vodniki. Na naši občini so sicer pred časom tudi že stekla prizadevanja za označitev ploščadi na trgu s taktilnimi oznakami."
Zasnova projekta in sodelovanje različnih organizacij
Natalija Zanoški, arhitektka in predsednica društva Est=etika, pravi, da so v društvo leta 2018 začeli s projekti ozaveščanja o dostopnosti javnih prostorov za gibalno in senzorno ovirane: "Ugotovili smo namreč, da kljub temu, da je Slovenija podpisnica Konvecije o pravicah invalidov, da je v letu 2018 sprejela novi Gradbeni zakon, v katerem uvaja 'univerzalno graditev in uporabo objektov' in da je že od leta 2012 v veljavi mednarodni standard o dostopnosti in uporabnosti grajenega okolja, implementacija zakonodaje pogosto še ni dosledna. Zato smo se razveselili povabila k sodelovanju pri projektu čutne poti v Češči vasi, predvsem, ker je v njem Mestna občina Novo mesto aktivno vključila eno izmed lokalnih invalidskih organizacij v regije – Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo mesto."
Zanoški pravi, da je projekt čutne poti v Češči vasi pravzaprav eksperimentalen projekt: "Za načrtovanje dostopnih urbanih prostorov zgoraj omenjeni standardi namreč obstajajo, za načrtovanje dostopnosti bolj naravnih pa ne. Zato je projekt terjal od sodelujočih tudi raziskovanje – s člani društva slepih in slabovidnih smo se nekajkrat podali skozi gozdove, da bi skupaj ugotovili, kako se v takih prostorih lahko oz. težko gibajo. Ker sami nismo poznali podobnega primera iz Slovenije ali tujine oz. so bili primeri vsebinsko in/ali lokacijsko neaplikativni, smo primarno izhajali iz ugotovitev in želja članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto. Ob svetovanju Andeje Albreht in dr. Andreje Zapušek Černe iz Zavoda Dostop ter smiselnem upoštevanju standardov, smo izoblikovali nekaj ključnih izhodišč za oblikovanje čutne poti: 1) da bodo slepi (in slabovidni) v Češčo vas zaradi različnih razlogov (predvsem v povezavi s prometom) prihajali le s spremljevalci, zato je pot le v delih zasnovana za njihovo samostojno uporabo; 2) da zaradi okvare vida razvijajo in uporabljajo druga čutila: tip, voh in sluh, kar lahko spodbujamo tudi pri drugih obiskovalcih poti; 3) da jim je stik z naravo le redko omogočen, zato uživajo na poti, ki predstavlja nekakšen tunel skozi podrast; 4) da bi radi na poti razvijali tudi svoje gibalne sposobnosti, kar jim omogoča že naravna nepravilnost terena, dodali pa smo tudi posebne točke za testiranje gibanja, tako je nastal čutno-gibalni park; 5) da slabovidni za samostojno uporabo potrebujejo minimalne talne označbe, ki so v kontrastu z barvami gozda, zato smo mestoma, a vizualno zvezno v tla potopili unikatno oblikovane tlakovce."
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Novo mesto, ki je sodelovalo pri zasnovi čutnega parka, so nad uporabnostjo zelo navdušeni: "Čutni park v tej obliki je prvi v Sloveniji. Slepi in slabovidni so veseli, da so snovalci upoštevali njihove predloge, in sicer, da se čim manj posega v naravo in se čutna pot ohrani z ovirami, saj morajo tudi slepi in slabovidni hoditi po razgibanem terenu v naravi."
Danijela Cizel, članica MDSSNM, pravi, da se je dvakrat udeležila delavnice mobilnosti in orientacije v Češči vasi: "Preskusila sem vse točke, razen zadnje, hoje po ležečih hrastovih hlodih, ker sem se bala zaradi ravnotežja. Najljubši točki sta mi informacijska tabla na začetku poti, ker sem lahko potipala, kako je velika in prebrala besedilo v brajici. Všeč so mi bila drevesa, ker sem potipala lubje, začutila mah in jih povonjala; dreves nisem prepoznala; katera so, so mi povedali drugi. Všeč so mi tudi talne oznake, ki usmerjajo pot." Marija Malnarič, tudi članica MDSSNM, je tudi zelo zadovoljna z zasnovo čutne poti, saj zajema vse čute: "Preskusila sem vse točke, razen zadnje, hoje po ležečih hrastovih hlodih, ker imam težave z ravnotežjem. Najbolj všeč so mi stoli, izdelani iz enega kosa; stol je udoben, čutila sem toploto in pri poslušanju narave sem zaznala vonj letnega časa. Všeč so mi bili tudi izdolbeni hrastovi panji z označevalnimi tablami, v katerih so različni proizvodi gozda: storži, iglice, listje, praprot …"
Janez Kermc, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto, poudarja pomen narave: "Živim na vasi blizu gozda, kamor hodim skoraj vsak dan na sprehod z ženo ali psom. Psa imam na povodcu in ta hodi pred mano, kljub temu, da poznam pot in me opozarja na morebitne ovire. Po nekaterih poteh, ki jih poznam, npr. med njivami, pa grem včasih tudi sam, brez spremstva. Vsem slepim in slabovidnim bi priporočal, da grejo čim večkrat v naravo. V vsakem mestu je kakšen park ali manjši gozd, kjer se lahko sprehodijo, če le imajo željo. S tem bi krepili svojo mobilnost in orientacijo ter na splošno skrbeli za svoje zdravje." V MDSSNM bodo čutno pot v Češči vasi uporabljali za izvajanje delavnic mobilnosti in orientacije. Kermc dodaja: "Na društvu damo velik poudarek na ozaveščanju javnosti o življenju slepih in slabovidnih. Za ta namen imamo izdelano delavnico mobilnosti in orientacije s simulacijskimi očali, ki prikažejo različne okvare vida, in belo palico, sodelujemo tudi s trenerko psov vodnikov za slepe. S člani in ostalo zainteresirano javnostjo pa bi želeli novo urejeno čutno pot preskusiti v vseh vremenskih pogojih."
V društvu Est=etika vrednosti projekta čutne poti v Češči vasi ne vidijo v njeni fizični postavitvi: "Njeno vrednost tipamo predvsem v procesu sodelovanja in aktivni vključenosti slepih in slabovidnih pri nastajanju tega prostora."