Prvi pomemben športni uspeh je za Dejana Fabčiča prišel na paraolimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ko je nastopil kot plavalec in zasedel 6. in 7. mesto na 100 metrov hrbtno in prsno. Po igrah je končal študij, si ustvaril družino in se poslovil od plavanja. Kot pravi, po koncu študija ni bilo več časa za redne treninge, zato je po Pekingu sklenil plavalno kariero in si našel novo rekreacijo, parakajak, ki ga je pred štirimi leti popeljal na paraolimpijske igre v Rio, kjer je osvojil 6.mesto v kategoriji KL2. Zdaj se ukvarja tudi z lokostrelstvom in igra odbojko sede. Predvsem pa je zdravnik. Rad pove, da je nekoč prebral, da je doktor medicine tisti, ki je končal medicinsko fakulteto, zdravnik pa tisti, ki ta poklic opravlja z dušo in srcem. "In jaz sem zdravnik!"
Ste zdravnik in prav zdravstveni delavci ste v prvih bojnih linijah v borbi proti covid-19. Kako poteka vaš dan?
Res je, a na srečo nisem prav v prvi bojni liniji, ker delam v specialistični ambulanti za sladkorno bolezen in bolezni ščitnice v Zdravstvenem domu v Novi Gorici. Seveda ambulanta v teh dneh po priporočilu ministrstva deluje na drugačen način in pregledujem le nujnejše bolnike. Zaščitno opremo ravno tako uporabljamo. Največja težava pri delu je to, ker nikoli ne veš, če je bolnik morebiti okužen s korona virusom. Pred obiskom v ambulanti seveda vsakega izprašamo o morebitnih znakih respiratorne okužbe, vendar so morebitni okuženi prve dni asimptomatski. Zato so tudi v naši ambulanti zaščitni ukrepi na visokem mestu.
Ste tudi zelo uspešen parašportnik. Ostane kaj časa za treninge?
V svojem urniku imam vsakodnevno tudi čas namenjen treniranju. Dokler bo naš zdravstveni sistem zdržal in ne bo veliko okuženih med zdravstvenim osebjem, potem me služba ne bo posebej potrebovala. Mi pa veliko časa pobere tudi to, da imamo s hčerkama sedaj doma šolo.
Tekmovanja so odpovedana, tudi največja, kot so paralimpijske igre v Tokiu, ki so predstavljene na leto 2021. Kaj je vaš prvi športni cilj po končani epidemiji?
Za igre v Tokiu še nimam osvojene kvote. Izbirna tekma, na kateri sem jo nameraval pridobiti, bi morala biti v drugi polovici maja. Zaenkrat je prestavljena na konec junija, ampak, če se bodo stvari tako počasi odvijale, kot se, bo preložena na naslednje leto. V tem primeru bo celotna letošnja sezona odpovedana. Na tak način je težko zbrati motivacijo za dober trening.
Kako sploh lahko trenirate in ohranjate svojo formo?
Treniram seveda doma, večina na trenažerju, kar je precej monotono. Nekaj delam z utežmi, vendar ni isto. Pogrešam prave treninge v čolnu in na vodi. Si pa treninge popestrim tudi z drugimi športi, tako z žogo, loparji in lokom. Lokostrelstvo lahko doma skoraj nemoteno treniram, kar s pridom izkoristim.
Kdo vam pomaga, seveda na daljavo, pri treningih? Kako je trenirati v teh novih okoliščinah?
Redno se slišim s trenerjem kajaka, delava določene vaje na ergometru. Morala bi biti že mesec in pol na vodi, pa nisva letos opravila še niti enega treninga v čolnu. Konkurenca čez zimo trenira v toplih krajih, midva za kaj takega nimava ne časa, ob redni službi, in ne finančnih sredstev. S trenerko lokostrelstva sva tudi redno v stiku. Tu je situacija lažja, saj imam doma tarčo in streljam po njenem programu, preko videa lahko dodelujeva tehniko strela.
Športniki ste zelo sistemski ljudje, v vaš urejen sistem je nepričakovano vstopil koronavirus, kako to psihološko vpliva na vas?
Pošteno povedano, podrl je vse moje plane. Ne vemo, koliko bo vse skupaj trajalo in najhuje je še to, da nič več ne bo tako kot je bilo. Čaka nas negotova usoda tudi na področju športa. Zaenkrat ni druge, kot da počakamo, kdaj se bo vse skupaj umirilo, ali pa bodo pripravili cepivo ali zdravilo.
Kako sicer epidemija vpliva na vaše življenje, kako preživljate dneve?
Večino časa preživim doma z družino. Na srečo živimo v hiši na vasi in imamo okrog hiše še nekaj prostora, vrt in sadovnjak. Pri nas na Primorskem je že prava topla pomlad in zato večino časa z družino preživimo zunaj. Ukvarjamo se s športom in spomladanskimi opravili okrog hiše. Večina opravil, ki jih sicer odlašam, so že postorjena. Nenavadno pospravljena je garaža in delavnica, urejen vrt, pokošena trava. Vse, za kar ob normalnem tempu zmanjka časa, je zdaj postorjeno.
Na kakšen način bo vsesplošna prekinitev tekmovanj in omejitev treningov vplivala na vaše nadaljnjo športno pot?
Letos je vse odvisno od tega, koliko časa bo še trajala epidemija ter omejitev gibanja in javnega življenja. Glavnina sezone v parakajaku je spomladi in v začetku poletja. To se sedaj vse bolj odmika. Ni skrivnost, da sem s kariero kajaka potegnil še letos, predvsem zaradi paraolimpijskih iger. Zato je pred mano premislek, ali bom vztrajal še eno, dodatno leto. Imam namreč še veliko drugih dejavnosti in izzivov, tako v službi, družini in drugih športih. In za vse primanjkuje časa.
