Bolniki, ki so obravnavni v enotah intenzivne nege, pogosto potrebujejo tudi pomoč logopeda. A kot pojasnjujejo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) v Sloveniji na tem področju deluje le majhno število logopedov. "Na področju intenzivne nege otrok logoped v timu sploh ni prisoten. Nekoliko boljša je situacija na področju akutnega zdravljenja nevroloških odraslih bolnikov. Pomen prisotnosti logopeda v urgentni medicini pa pri nas zaenkrat še ni prepoznan," so zapisali v sporočilu za javnost ob današnjem Evropskem dnevu logopedije.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) so logopedi že vrsto let pomemben del rehabilitacijskih timov. »Na področju celostne medicinske rehabilitacije na URI Soča dela 11 logopedinj, ki obravnavamo otroško populacijo in odrasle bolnike z motnjami požiranja in motnjami na področju komunikacije. Uspešnost (re)habilitacije je pri posamezniku odvisna od velikega števila dejavnikov. "Med njimi ima pomembno vlogo tudi čim bolj zgodnja logopedska pomoč. Pri bolnikih, ki so se že v akutni fazi okrevanja srečali z logopedom, so motnje pravočasno prepoznane in ustrezno obravnavane. V obdobju rehabilitacije z obravnavo le nadaljujemo in jo prilagajamo glede na posameznikovo stanje. Pomemben vidik dela logopeda v intenzivni negi je tudi sodelovanje s svojci, kar omogoča bolj učinkovito izmenjavo informacij in posledično še bolj učinkovito obravnavo,« je poudarila Maja Ogrin, specialistka klinične logopedije in vodja logopedov na URI Soča.
Kako pomemben je logoped v procesu okrevanja, je povedala tudi bolnica, ki je želela ostati neimenovana in je imela operacijo možganskega tumorja. "Ko sem se po operaciji prebudila iz narkoze, sem hitro ugotovila, da ne morem govoriti. Osebje me je spraševalo glede mojega počutja, jaz pa svojih misli nisem mogla izustiti. Bilo je mučno, saj sem hotela sodelovati pri postopkih zdravljenja. Osebje sem slišala govoriti, da nima smisla, da me sprašujejo, ker me ne razumejo." Logopedsko obravnavo, ki ji je povrnila glas in govor, je dobila šele v procesu rehabilitacije in kot je povedala, odločno premalokrat: "Želela bi si, da bi imela možnost logopedske pomoči ves čas od operacije dalje. Če bi bil logoped prisoten že v intenzivni negi in kasneje na bolniškem oddelku, bi tudi osebje imelo drugačno znanje in odnos do tistih, ki ne morejo govoriti."
Otrok na prvi pregled pri logopedu lahko čaka tudi leto in pol
Po podatkih društva logopedov Slovenije so storitve logopedov v okviru javne zdravstvene mreže prebivalcem Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami slabo dostopne ter geografsko neenako porazdeljene. "Pomanjkanje logopedov je jasno razvidno tudi iz kritično predolgih čakalnih dob. Govor, jezik, sluh, komunikacija in požiranje so področja, ki jih logoped obravnava v vseh starostnih obdobjih. Trenutne čakalne dobe za logopeda, ki se v nekaterih delih Slovenije lahko gibljejo tudi do 1,5 leta za prvi pregled pri logopedu, so nedopustno dolge in zagotovo ne pripomorejo k optimalnemu sodelovanju ter napredovanju otroka v logopedski praksi," je pojasnila specialistka klinične logopedije in podpredsednica Društva logopedov Slovenije Tamara Vidakovič. Takšne dolge čakalne dobe pa lahko povzročajo dodatne zaplete in težave, ki bi se jim po besedah Vidakovič z zadostno ter pravočasno obravnavo lahko izognili. "Vsak mesec otrokovega razvoja je lahko ključen za pravočasno intervencijo ter preprečitev kasnejših zapletov. Pozna obravnava težav, od terapevta, pacienta, njegove družine in zdravstvene blagajne, terja mnogo več vložka, učinki terapije pa so morda občutno manjši, kot bi lahko bili ob pravočasni intervenciji," je opozorila Vidakovič.
V Franciji imajo petkrat več logopedov
Kot je pojasnila predsednica društva logopedov Slovenije (DlogS) in specialistka klinične logopedije Klara Trpkova Bergant, je po podatkih iz leta 2021 v Sloveniji 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev. V Franciji je na isto število prebivalcev 39,4 logopeda, na Nizozemskem 36,6 in v Nemčiji 23,1. Po raziskavi, ki jo je izvedlo DlogS, bi lahko za zmanjšanje čakalnih dob in s tem dostopnejšo obravnavo poskrbeli predvsem z večjim številom logopedov, kar pa bi lahko dosegli v petih do desetih letih, so prepričani v DlogS. "A ne smemo pozabiti, da logopedi niso zaposljivi samo v zdravstvu, čeprav se največji pritisk za obravnave vrši prav na izvajalce zdravstvene dejavnosti," je povedala Trpkova Bergant. Veliko se jih namreč zaposli tudi v šolstvu, v porastu je tudi število zasebnikov, zato bi bilo po mnenju Trpkove Bergant za začetek smiselno opraviti raziskavo o kadrovski zasedenosti in potrebi po logopedih tudi v šolstvu. "Tako bi bilo veliko lažje načrtovati ustrezno mrežo izobraževanja in poskrbeti za delovna mesta. Študij logopedije namreč ni dovolj. Za obravnavo številnih, kompleksnejših patologij je potrebna specializacija iz klinične logopedije," je pojasnila Trpkova Bergant. Ker pa je financiranje specializacije v breme delodajalca, je specializacij manj, kot bi si želeli, je še opozorila predsednica DlogS, ki je na Ministrstvo za zdravje že poslalo prošnjo za financiranje specializacije klinične logopedije, po vzoru klinične psihologije, a ga ministrstvo še ni odobrilo.
Logopedi za odrasle le v Ljubljani, Mariboru in Celju
Kot so pojasnili na DlogS, so odrasli z nevrogenimi motnjami komunikacije in požiranja (to so osebe, ki so utrpele možgansko kap, možgansko poškodbo oziroma operacijo, ali imajo katerokoli od nevroloških bolezni) v času hospitalizacije, ko bi se nujno morala pričeti logopedska obravnava, le te lahko deležni samo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, na Nevrološki kliniki v UKC Maribor, Oddelku za nevrokirurgijo UKC Maribor ter v omejenem obsegu na nevrološkem oddelku SB Celje. Vse ostale bolnišnice v Sloveniji so brez logopeda. Po zaključku bolnišničnega zdravljenja veliko teh pacientov potrebuje ambulantno nadaljevanje klinične logopedske obravnave, ki pa jo lahko imajo izključno v UKC Maribor in URI Soča, medtem ko Nevrološka klinika UKC Ljubljana ambulantne terapije ne izvaja, je pojasnila Trpkova Bergant. "Če poenostavim, v kolikor ste odrasla oseba z nevrogeno motnjo komunikacije, imate zelo malo možnosti za ustrezno klinično logopedsko obravnavo, ki bi tekla kontinuirano, tako kot to narekujejo mednarodne smernice. Podobno so osebe, ki imajo glasovne motnje ali pa so zaradi bolezni imeli na grlu operativni poseg, lahko obravnavane samo v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Skratka po številu logopedov za obravnavo odraslih močno zaostajamo za večino ostalih držav znotraj in izven evropske unije," je zaskrbljena Trpkova Bergant.
Ločnica med logopedom in specialistom klinične logopedije
Po dolgotrajnem delu skupine za storitve, ki je bila ustanovljena znotraj DlogS, sta od 1.1.2023 v dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v veljavi nova šifranta logopedskih storitev: logoped in specialist klinične logopedije. "S šifrantom storitev ne moremo skrajšati čakalnih dob, lahko pa z normativi in standardi poskrbimo, da bo osebo, ki potrebuje logopedsko obravnavo, ne glede na njeno starost, obravnaval ustrezno izobražen in strokovno opremljen strokovnjak," so prepričani v DlogS. Zaradi pomanjkanja kadra in nezmožnosti kontrole samoplačniških storitev s strani zasebnikov po njihovem mnenju obstaja tveganje, da bo logopedsko obravnavo izvajal nekdo, ki sploh ni logoped ali logoped, ki ni zaključil specializacije iz klinične logopedije in bi jo za obravnavo določene patologije moral. "Z zahtevami in morda na zunaj videno rigidnostjo stroke želimo zaščititi v prvi vrsti uporabnika logopedskih storitev,« so še zapisali v Društvu logopedov.
